Na tleh je polno krvi...
Taylor...
In Miles...
Kaj mu je storila?
Ga ukradla?
Kri...

Zbudim se v zamegljeno jutro. Skozi okna piha rahel veter... Kje sem? Zakaj so vse stene bele? Kje je Miles?
"Živjo! Ti moraš biti Jennifer." Nasmehne se mi. Prijazno. Ji lahko zaupam? Saj je le zdravnica.
"Ja. Kje sem?" Prej izvem, prej bo bolje.
"V bolnišnici ljubica. Se spomniš kaj se je zgodilo sinoči?" Ali se? Boli me glava in niti najmanjšega koščka volje nimam, da bi se spomnila.
"No, bila je kri... In Miles."
"Ja, res je... Zdaj ti bom vse razložila. Ampak ne smeš se vznemirjati, prav?"
"Okej." Trdno se primem stola. To zna biti strašljivo.

"Neko dekle, Taylor, je streljalo na Milesa. Tvojega fanta, kajne?" Rahlo pokimam. Taylor? Je streljala na Milesa? Kje je? Zakaj?
"Ima hude možganske poškodbe. Zdravniki skrbijo zanj v sosednji sobi..." Možganske poškodbe? Nič mi ni jasno.
"Taylor so prijeli, neki drugi fant, Jack, pa jim je ušel. Ti je kaj znan?" Jack. Kdo sploh je on? Mafija? In s Taylor očitno sodelujeta. O, kje je Miles?
"Ti naj bi bila priča temu, a si kmalu zatem omedlela. Zdaj si tukaj. Policija primer še obravnava."
"Ampak... Kako so naju našli? Ali lahko vidim Milesa?" Presedla sem se na stolu. Vsako sekundo sem postajala bolj živčna.
"Neka gospa naj bi videla prizor. Poklicala je policijo, ti pa so nato obvestili nas."
"Okej... A lahko vidim Milesa?" Vse težje diham. Zakaj sta naju imela za tarčo? Kaj skrivata?

Miles ima ledeno kožo. Veke ima zaprte, a se še v spanju smehlja. Mogoče misli name? Sanja, kako sva se spoznala? Ob jezeru? Takrat pa odpre oči. Zamežika in se široko nasmehne takoj, ko zagleda moj obraz. Po mojih licih se spustijo solze. Miles mi z rokami počasi objame obraz.
"O Miles! Kaj so ti naredili?"
"Jenny..." Njegov glas je tih in hripav. Revček.
Sunkovito začne kašljati in utihne.
"Miles! Miles?! Miles..." Hitro stečem iz sobe. Kje so vse zdravnice? Sunkovito vstopim v neko čakalnico in povlečem zdravnika za sabo.

Preveri Milesov utrip. Nato kri. In živce. Na napravi budno spremljam Milesov utrip srca. Vse počasnejši postaja. Pogledam zdravnika. Ta me žalostno in sočutno pogleda.
Dokler ne...
In takrat me oblijejo...
Solze.

*b*Sori, ker nekaj časa ni bilo novega dela. Ampak, tukaj je! Komentirajte! Love you all*b*.