Hello!
Tukaj nov del. V prejšnem delu se je končalo tako:
Imel je modro majco na kateri je bil narisan morski pes.
Pa nadaljujmo:blush:.
Hlače je imel oranžne in izgledale so zelo debele.Oh saj res. Pozabila sem povedati. Zima je. Wany je začel spraševati.
"Koliko si stara?"
"Uh em....11 let."
"Dobro. Kako ti je ime?"
"Oh no to verjetno že veš."
"No rad bi se samo prepričal da mi Korny ni lagala."
"Aja. No ime mi je Lisell."
"Aha. Ok. Si lahko prosim vklopiš kamero?"
"Kaj saj jo imam!!"
"Pri meni kaže da je nimaš."
Panično sem prižigal in ugašal kamero a je bil vedno odgovor ne. Morda je imela pa mama prav da kaj kdaj ne bo delalo. A še vseeno mi je to boljše kot Teams ki ga mamo v šoli. Aha. Nekaj sem vam pozabila omeniti. Zdaj našo šolo prenavljajo zato se šolami od doma. Ja, ja saj vem kaj mislite. Da bi se lahko učili tudi na kakšni drugi šoli. Ampak to bi morali povedati učiteljem. Kaj naj jaz vem zakaj nismo šli na nobeno drugo šolo. No tako ali tako bodo jutri že poletne počitnice. Starša sta rekla da ne bomo šli že takoj na morje ampak meni se zdi kot da že nekaj časa po malem premišljujeta oz. delata na tem da gremo bolj blizu zapošlji No pa se vrnimo k pogovoru.
"No če se ne moreš pokazati pa kratev Kornyci sliko. Oh saj res. Ne Kornyci ampak Korny sliko. Veš jaz kličem Korny Kornyca ker jo tako kličemo doma. "
"Aha. Dobro kar ljubko. No ji bom poslala. Adijo!"
"Adijo!"
V ozadju sem za kratek čas še videla Korny ki mi je pomahala nato pa je Wany že prekinil.

2. Poglavje
DNEVNIK
Uh! Kaj naj le zdaj delam. Nenadoma na ulici kjer je bilo zelo mrzlo zagledala vled zamrznjeno knjigo. Uh bolje reče no je izgledal kot črn zvezek ali dnevnik. Zdi se mi tako privlačen. Moram si izmisliti tak načrt da nihče ne bo izvedel da sem ga vzela. Vzamem bundo ter srečen dol. Zunaj je neverjetno mrzlo. A v bližini že zagledam dnevnik. Je na drugi strani ulice. Vmes pa so po kockastih tleh ropotalo zimski škornji ljudi. Res veliko jih je bilo in komaj sem se izmuznila avtu ki je zapeljal čez.Ampak sem jo le ugledala . Tam. Blizu pekarne zmrznjeno v debel led. Knjigo ali dnevnik se veda. Ampak še vseeno sem bila čisto zmrznjena. Kako bi rekli. Po obrazu in rokah sem imela čisto razpokano kožo. A še vseeno. Zdelo se mi je kot da je ta dnevnik smisel mojega življenja. Res ne vem kaj me je tako privlačilo da ga vzamem. Zače la sem praskati po ledu. Ampak če priznamo nisem imela kaj prida dolgih nohtov. Tako sem samo še bolj prisilila da so bili moji prsti že čisto premraženi. Oh. Kaj naj naredim.

To je vse:kissing_closed_eyes:
Všeč bi mi bil vaš lajk in komentar. Če želite se lahko name tudi naročite.
Rada vas imam:blush::kissing_closed_eyes::hugging:
Lp
Lichy🧁:fox: