Živijo metuljčki.
Kako smo?


“Nasvidenje.” Sem pozdravila druščino in šla proti limuzini v kateri sta že sedela Tim in Lovro. V tišini sem vstopila.
“Kakšen je bil prvi dan? Najprej Tim in potem Lovro.”
“Pa vredu. Spoznal sem čudovito nimfo, ki ji je ime Nyxara. Ima sinje modre oči in valovite blond lase. Je srednje visoka in ima svetlo polt. Pri večini predmetov so me posedli zraven nje.”
“Lepo. Kaj pa ti Lovro?”
“Jaz pa sem spoznal čudovito demonko Zaraphine. Ima kot saje črne lase in svetlo polt. Je visoka in najlepša demonka na svetu.”
“O sta se moja brata malo zaljubila.” Sem se zarežala. Hotela sta me klofniti ampak se je limuzina sunkovito ustavila.
“Prispeli smo.” Se je zaslišal šoferjev basasti glas. Vstopili smo na naše veliko posestvo.
“No lepo. Kako je bilo v zoli?” Nam je prihitela nasproti mami.
“V redu.” Smo ji kratko odgovorili v en glas.
“No dobro. Pripeljali so nam zmaje.”
“Zakaj?” Sem vprašala.
“Zaradi državnih zadev. Vsak od vas bo skrbel za enega.” Šla sem na drug konec dvorišča in šla v velik črn hlev, ki je imel notri bokse. Za triindvajset zmajev. Vsi smo bili že zbrani in na koncu je prihitela še mami. Vodila nas je po hlevu in vsakega ustavila pred zmajem z podobnimi močmi, kot jih imamo sami. Mene je ustavila pri veliki črni zmajevki brez bodic in ogromnimi krili. Na mestu je lebdela brez zamahovanja kril, s čimer je dokazala mojo domnevo, da je zmaj z vampirskimi močmi.
“Potrebuješ ime. Vedno mi je bilo všeč ime Vyraeth.” Zmajevka mi je podala glavo, da sem jo lahko pobožala. “Zdaj je odločeno Vyraeth boš.” Vzela sem krtačo in jo skrtačila. Odločila sem se, da je danes še ne bom jahala. Sem ji pa nastlala, ji očistila noge in očistila boks. Na koncu sem jo še nahranila in z nasmehom na obrazu šla v svojo sobo. Tam sem naredila nalogo in ponovilo vse skupaj.
Tako je bilo cel teden. V petek popoldne sem končno dojela, da mi je Lysander všeč. V ponedeljek zjutraj, ko smo čakali na Krvni Katolizator pa sta prišli do mene Elara in Selene.
“Elara! Selene! Nekaj vama moram povedati.” Stopile smo v temen del hodnika. “Mislim, da mi je Lysander všeč.” Takrat so se odprla vrata učilnice. Po koncu pouka sem se namenila proti Krvavemu zobu, ko me je ustavil Lysander. Srce mi je hitro začelo biti.
“Si se kaj učila?”
“Zakaj?”
“Aja. V decembru pišemo.” V razred je vstopila učiteljica.
“Ali kdo manjka?” Razgledala se je po razredu. “No odlično. Prva ocena bo projekt o svojem družinskem drevesu. No nadaljujmo s kraljevimi družinami. No danes imamo družino Queennight. Queennighti so prevzeli nadvlado z omožitvijo njihovega sina Adalysandra in Bludhavnovo zadnjo vladarico Lilith. Njuna poroka je bila velika in verjetno največja v vsej zgodovini. S tem so dokončno izginili Bludhavni v 7. stoletju. Adalysandra in Lilith sta s tem izničila dolgotrajen spor obeh družin, saj sta hoteli prevladati. Zato je prišlo do vojne med Bludhavni in Queennight. Pogodbo sta sklenila njuna starša Markodark Bludhavn in Andrejad Queennight...” Vse sem si skrbno zapisovala. Ko je učiteljica govorila o razrednih težavah sem na skrivaj pogledovala proti Lysandru. Komaj sem končala, da zvoni. “Decembra imamo izpit!” Je še zaklicala ampak je tudi tokrat tako kot po navadi ni nihče slišal, ker so se izgubili na hodniku. Krvni Katolizator smo imeli zadnjo uro. Lysander me je počakal.
“Jaz moram narediti nalogo.” Se je poskušala rešiti Lysandra.
“Lahko ti pomagava.” Jo je zavrnil Lysander. Tedaj je iz razreda stopil Vladimir za njim pa Selene.
“Ne pomagala mi bosta Vladimir in Selene.” Se je izmazala. Zardela sem.
“No lepo.” Je rekel.
“Greva...”
“Na šolsko igriške?” Me je dopolnil. “Veš igram lebdomet.”
“Kaj je lebdomet?”
“Lebdomet je šport, kjer brcaš žogo, medtem ko lahko uporabljaš svoje moči.” Občudujoče sem ga pogledala. Tako sva bila ena dve tri na igrišču.
“Ej ekipa. Gremo pokazat kaj znamo!” Ekipa je prikimala in kar naenkrat so bili v dresih. Zabijali so gol za golom.
“Odlično!” Sem jih pohvalila.
“Ja upam, da dovolj, da zmagamo na septemberski tekmi.” Takrat so prišli Elara, Selene in Vladimir.
“Veš že ena ura je mimo.” Mi je rekla Elara.
“Kako?” Sem vprašala. Izza ovinka se je pripeljala limuzina.
“Čakaj.” Je rekla Elara in na cesto spustila lebdometno ekipo.
"Kaj je?”
“Govoriva o Lysandru.”
“Prav.”
“Kako je bilo?”
“Pokazali so mi trening lebdometne ekipe.”
“Uu.”
“Daj nehaj.” Sunila sem jo v rebra.
“Je kapetan ali igralec?”
“Kaj?”
“Edina stvar o kateri legendarna Aisha Drakonhart nima pojma je šport.” Obe sva se nasmejali.
“Daj no.”
“Poglej pri lebdometu imaš strelca, branilca, golmana...”
“Ali ni golman in branilec isto?”
“Poglej malo se pa spoznaš na šport.”
“Aja.”
“No ne ni isto. Branilec je pred golom, golman pa v golu.”
“Aja.”
“No vglavnem kaj je on?”
“Ne vem.”
“Kako ne veš?” Me je vprašala. Takrat je moj šofer potrobil.
“Adijo.” Sem ji še rekla in jim pomahala.

Doma pa me je pričakal pravi razsul. Slišala sem mamino ukazovanje in se odpravila tja. Mami je imela oblečeno črno vojaško uniformo z oklepom, kjer se je videla naša zastava. Okoli pasu je imela ogromno bodal in mečev. Drla se je na skupino mladih vojakov, ki so ali končali trening ali pa začeli s treningom.
“Živijo mami.”
“O živijo Srček.”
“Kaj pa počneš?”
“Učim to ekipo za vsak primer, če bomo imeli vojno z ljudmi.”
“Če bomo imeli vojno z ljudmi?”
“Ne beli si glave s tem.”
“Prav?”
“Pojdi pogledat kaj počnejo tvoji bratje in sestre.”
“Prav.” In sem šla v grad. Tam sta se Oskar in Žan bojevala. Njuno orožje sta bili Vita in Lana. Neža je Niko obesila na steno, Nika pa ji je kot prava morska pošast vračala in jo tepla s priseski. Ajiše je s paradižnikom obmetavala Betty, slednja pa ji je kot prava cupakabra hotela piti kri. Cindy je kričala na Adela, ta pa je kot pravi cthulhu Cindy oblival z vodo. Alexei, Bart, Csaba, Džan in Dada pa so se vneto prepirali. Le dvojčka sta stala ob robu.
“Dovolj!” Moje vpitje ni zaleglo.
“DOVOLJ!” Še vedno so me ignorirali.
“DOOVOOLJ!!” Ob tem so vsi obstali. “Vita, zakaj se tepete?” Vsi so začeli govoriti drug čez drugega. “Rekla sem Vita!”
“Ja po kletki so se fantje začeli prepirati in me vzeli izza moje preljube mize in kar naenkrat sem bila tukaj kot orožje.” Ajiše je zažarela zeleno.
“Super govoriš resnico. Imaš dovoljenje, da greš v sobo.” In je odšla.
“Oskar.”
“Žan je snel glavo pred mano in sem mu rekel, da bom zatožil mami, potem me je pa začel tepsti.” Ajiše je zažarela rdeče.
“Žan.”
“Oskar je rekel, da je boljši in jaz sem rekel, da če tudi je starejši sem vseeno dober in potem je rekel: `Dokaži.´ Vzela sva Vito in Lano, ki pa sta se nedolžno učili v svojih sobah. Tvojega stolpa pa se ni dotikal nihče.” Ajiše je zažarela zeleno.
“Žan in Lana gresta lahko gor, Oskar ti ostaneš dol.”
“Neža.”
“Nika mi je pojedla mafin in jaz sem ji skušala vrniti.” Ajiše je zažarela zeleno.
“Nika.”
“Neža je rekla, da smo morske pošasti lene in jaz sem ji vrnila.” Ajiše je zažarela zeleno.
“Nika v sobo, Neža k Oskarju. Betty.”
“Ajiše mi je rekla, da je njena kri slaba in hotela sem poiskusiti.” Ajiše je zažarela rdeče.
“Betty mi je pridigala o tem, kako moja moč ni uporabna pa sem ji vrnila.” Zažarela je zeleno.
“Betty k Oskarju in Neži. Adel.”
“Cindy je vpila name.” Ajiše je zažarela rdeče. Pokazala sem mu k Oskarju in pomignila Cindy, naj govori.
“Adel je prišel v mojo sobo i mi nekaj pridigal. Začela sem mu govoriti, naj gre ven pa me ni ubogal.” Ajiše je zažarela zeleno. Cindy sem namignila, naj gre v svojo sobo.
“Alexei.”
“Vsi so luzerji.” Ajiše je zažarela rdeče. Duhu sem pomignila proti Oskarju in pomignila Bartu, naj govori.
“Prišli so v mojo sobo in mi uničili eksperiment.” Ajiše je zažarela zeleno.
“Dobro Bart in tisti, ki niste pri Oskarju pojdite v sobe, vi pa pospravite kuhinjo. Ko pridem, naj bo ekstremno čista. Vsi, ki ste se kregali z Bartom tudi v sobe.” Odšla sem po desnem stopnišču v svoj stolp. Na mizi sem zagledala moj album iz poletja. Na njej so bili fanta, ki sta k nam prihajala s svojim očetom, ki je bil nek kraljevi pomočnik. Sedaj že dolgo ni prišel in bojim se, da je fantu umrl oče. Zadnjič, ko sva se videla sva se poljubljala celo noč. Zagledala sem se v črno-belo sliko, ki je stala pred menoj. Po obrazu so mi tekle solze. Še preden sem se tega zavedala mi je že ena spolzela na star pergament. Hitro sem si jo obrisala, saj sem slišala trkanje.
“Naprej!”
“Aisha potrebujem sestrski nasvet.” Bila je moja prečudovita sestrica Vita.
“Kaj je?”
“Si jokala?”
“Ne.”
“Aisha ne laži mi.”
“Saj ti ne.”
“Dobro, pustiva zdaj to in mi prosim pomagaj.”
“Prav.”
“Kaj se lahko zgodi, če sem z Alexandramom?”
“Ali si z Alexandrom?!”
“Ja.”
“Ojoj.” Živčno sem hodila po sobi.
“Kaj?”
“Lahko se zgodi katastrofa.”
“Kakšna?”
“Lahko se tvoja moč izgubi.”
“Kaj?!”
“Ja.”
“Še kaj?”
“Lahko pa se zgodi, da on in vsi njegovi sorodniki dobijo pošastno moč.”
“Upam, da se to zgodi.”
“Ja, ampak potem bodo njegovi sošolci in prijatelji vedeli za našo državo in...”
“Kdo je ta fant?”
“Ne vem.” Pobliže sem si ogledala fotografijo. Izgledalo je kot, da sta na njej Lysander in Vladimir.

Hvala, če ste prebrali, :heart:, :thought_balloon: ali naredili vse skupaj. Prosim povejte svoje mnenje.
Heart