Hočem, da je te zgodbe 50 delov pa sem ugotovila, da bom morala bolj pogosto objavljati. Danes imate tukaj nov del jutri ga ne boste imeli. Več izveste v kotičku.:heart_eyes::kissing_heart:
Aisha
Hodili smo po megli, skozi katero nisi videl še konice svojega nosu.
“Aisha, tam so različne s-sence,” sta jecljala fanta.
“Preženita jih z groznimi mislimi,” sem jima skušala pomagati. “Poletela bom gor in pogledala, če se tam kaj bolje vidi.” Poletela sem nad drevesa in ugotovila, da se tam nič ne vidi. Zletela sem dol. “Brez uspeha,” sem dejala fantoma in ta dva sta zopet zavzdihnila. Gozda se ni nič videlo. Črnih hrastov se ni skoraj nič videlo. Po metru in pol smo prišli do majhne vasice. Fantoma sem se zasmejala. Meter in pol pa je izgledalo kot, da je dolg na tisoče metrov. Vasica je bila v kotlini in prekrita z meglo. Mi pa smo bili na griču in izgledalo je kot, da smo nad meglo. Približali smo se vasici. Tu so bile pošasti raznih vrst. Od kmečkih zombijev pa do obrtnikov. Vav. Približali smo se parim stojnicam. Najbližje griču je bila kmetija. Ker smo bili edini trojčki v Strahopešti so vsi ugotovili, da smo kraljičini otroci. Kmet, ki je bil oblečen v moder kombinezon in z zeleno glavo, nam je prinesel mleko, jajca in volno za družino vsakemu od nas pa je še dal po eno dlan. Kako ljubko. Tedaj pa se je nekaj premaknilo.
“Gospod kmet,” sem ga ogovorila kmet pa se mi je zazrl v črne oči. “V strošnjaku se nekaj premika.”
“Pa ne že spet,” je zagodrnjal. “Hvala, da si me opozorila Aisha.” Odhiteli smo k rdečem strošnjaku z tremi majhnimi hiškami in veliko črno plastično ograjo. Tam je sedel plešast fant nizke rasti, tudi zombi.
“Poberi se, da te ne vidim!” je zarohnel obilen kmet.
“Ampak, ampak,” je skušal oblikovati poved fant.
“Nič ampak!” je znova zarohnel kmet tokrat še glasneje, da so vse sove odfrčale.
“Stric,” je ugovarjal fant.
“Nisem več tvoj stric, odkar je tvoja mama naredila tisto, kar je pač naredila. Poberi se! Naj gre k drugemu kmetu,” je zopet ponorel kmet in ves razjarjen odšel popravljati traktor.
“Živjo,” smo pozdravili v en glas.
“Strašen dan tudi vam,” je pozdravil fant.
“To je tvoj stric?” je vprašal Tim.
“Ja, no vsaj bil je,” je odgovoril.
“Zakaj te pa ne mara?” je nadaljeval Lovro.
“Ker sta si stric in mama delila kmetijo. Mama je nekega dne odšla v mesto in tam sta se zaljubila z mojim očetom. Moj oče pa je bil normalen človek mami pa v poltemi ni izgledala kot zombi. Bila sta v gostilni in tam jo je posilil tako, da je mama zanosila z mano. Očeta je pripeljala s seboj na farmo, on pa je v igralnici vse zapravil. Mama je pustila očeta in zaradi škode prodala stricu svoj del farme. Oče pa je bil jezen in je ubil stara starša. Živim le z mamo in še zdaj odplačujeva dolgove, ki jih je naredil oče,” je fant povedal in si skril solzo. Tedaj pa se je iz mesta izvil prestrašen krik. Vsi smo stekli v središče vasice.
“Kaj se dogaja?” je vprašal Tim.
“Ne mama!” je zavpil deček in stekel k staršema. Tega nisem mogla dopustiti. Ne bom dopustila, da revež postane sirota. Pognala sem se proti fantovemu očetu.
“Kaj vam je naredila?! Me slišite! Odgovorite!” pred nami se je zbrala ogromna množica.
“Ni mi povedala, da je pošast!” je vzkliknil možak, ki ga sploh nisem pogledala, saj si po dečkovi pripovedi tega ne zasluži.
“Ti pa nisi povedal, da si popoln psihopat!! Ti si jo posilil,” zadnje sem mu zašepetala na svetlo uho in ga klofutnila. “Ona popravlja tvojo škodo!” Možak se je zamislil. Še enkrat sem ga klofutnila, tako da je videl zvezde. Gospo pa sem usedla na najbližji stol.
“Aisha! Aisha! Aisha!” je vpila vesela množica.
“Fanta prikličita mu more,” sem ukazala fanta, ki sta se zlobno nasmehnila. “Nasvidenje! Za vse krivice pa se obrnite name!” sem jim še rkla in z možakom v rokah odšla proti gradu.
“Kaj takega,” sem vzdihnila. “Čakajta pojdimo še po črvivi kruh in živila, da se ne bo mami mučila,” sem predlagala in fanta sta se strinjala. “Tim ti ga čuvaj,” sem še naročila bratu in šla po črviv kruh, drakske tortice in še razne stvari.
“Aisha! Ti si super,” mi je rekla mala deklica v rdeči oblekici in rdečimi očmi.
“Hvala,” sem se ji zahvalila.
“Ko bom velika bom pomagala kraljici in skrbela za red,” je rekla mala.
“To bo pa kraljica povedala,” sem rekla.
“Zakaj?” je vprašala.
“Ker bo kraljici tvoja mami povedala kako si bila pridna,” sem ji rekla.
“Naslednjic ti bom pomagala,” je z upanjem v očkah rekla. Nasmehnila sem se.
“Ja mi boš, do ta krat pa boš hodila v zlrtec,” sem ji rekla njena mami pa se je nasmehnila.
“Nasvidenje,” je rekla dekličina mami in deklico je vzela v naročje in odšla, jaz sem šla pa k bratoma in psihopatu številka ena.
No pa imate. Vesela bom vsakega :heart:, :thought_balloon: in vsakega bralca. Aja pa oprostite, ker sem o malem fantu vse povedala takoj ampak bo v ospredju bolj neumen oče. Jaz ga hejtam.
Uživajte,
Heart
Odgovori:
hejtam tega očeta, pač kok je nasramnn:no_mouth: upam, da bo use ok z aisho. pa tista mala punčka... iiiiiiiii:hugging: tok kjutt se mi zdiii:ribbon:
supr zgodba, zelo je zanimivo
Moj odgovor:

Svetovalnica
Kaj naj naredim?
jaz imam tko ful tezave s spiznavanjem. Zdej sem 8. razred in me skrb8 pol ko bom sla na gimnazijo. A ima kdo nasvet kako naj hitro spoznam nove prihateljice??
Obvestila
DODATNE UGODNOSTI ZA NAROČNIKE
Naročniki revije Pil, pozor!
Na Pilovi spletni strani imate naročniki revije posebne ugodnosti. V klepetalnici lahko z drugimi naročniki klepetate v ločeni sobi klepetalnice, ustvarjate teste v Galaksiji testov ter na vseh forumih objavljate fotografije in risbe.
Vse, kar potrebujete za aktivacijo ugodnosti, je naročniška številka.
Naročniško številko dobiš na e-poštni naslov, ki si ga vpisal/a na naročilnico. Dostop do dodatnih vsebin za naročnike lahko aktiviraš tudi tako, da vpišeš ime in priimek plačnika naročnine (to je najverjetneje eden od staršev oz. skrbnikov). Če številke nikakor ne najdeš, piši na revije@mladinska-knjiga.si in ti bomo pomagali.
Kam vneseš naročniško številko? Klikni desno zgoraj na svoj vzdevek in izberi “Dostop za naročnike” ali pojdi direktno na povezavo https://www.pil.si/mojprofil/aktivacija.