Hej
odločila sem se, da napišem zgodbo in hvala vsem, ki ste na pilovem hodniku glasovali, kakšno zvrst bi radi imela, oz. napisali komentar. Največ vas je izbralo ljubezensko in fantazijsko, kar sta 2 popolnoma različni stvari, a če dobro pomislim je veliko dobrih knjig ravno mešanica teh dveh zvrsti (Somrak, Srh, Okrutni princ,...) No upam, da bo tudi ta zgodba ena takšnih bolj zanimimiv. No pliiiissss napišite v komentar KARKOLI, ker nevem če vam bo všeč, ker je 1. del malo dolgočasen, ampak obljubim, da bo nadaljevanje zanimivejše.
faj se mejte in velik se smejte,
#marelca710

1.novinka
Ko sem prvega septembra stopala po stopnicah, ki so vodile v mojo novo šolo in občudovala parke, drevesa, ter čist zrak, še nisem imela pojma v kaj se bom zapletla in kakšne preizkušnje me bodo doletele. Ampak zdi se mi, da bi bilo prav, da začnem tam, kjer je treba začeti- na začetku.

Torej, sem Chloe Brown in danes je moj prvi dan na osnovni šoli Seaweed. To ponavadi ni značilo zame, a danes sem zelo živčna in vzhičena. Na prejšnji šoli sem bila zaradi mojega obnašanja zelo priljubljena in nočem, da je na tej šoli kaj drugače.
“Hej, a ti si pa ta nova?“ sem zaslišala glas za sabo. Ko sem se obrnila okoli svoje osi, sem zagledala drobceno črnolasko z očali, ki je buljila vame s pričakujočim, a rahlo prestrašenim pogledom.
V tako majhnem kraju, ki je poleg tega še na smešno majhnem otoku daleč od civilizacije, se novice očitno hitro širijo. Ko sem rekla, da si želim biti v središču pozornosti, sem mislila, da bi me marali tisti 'tahudi' ljudje in ne neki pifkarji.
Ampak vsaj začetek je in poleg tega rabim nekoga, da mi razkaže šolo, zato sem ji odgovorila: “Ja, js sm Chloe, ta nova. Ti?“
Očalarka je bila očitno vesela, da sem ji odgovorila, ker mi je veliko bolj samozavestno: “Jaz sem Annie. Želiš, da ti predstavim ostale?“
“Pa ja, lahko.“
“Okej, to je Brian, ona je Alison,...“ je začela naštevati. Sledila sem ji le z enim ušesom, drugega pa sem uporabljala za prisluškovanju fantu in punci, ki sta se na ves glas prepirala.
“Ej Annie, kdo pa sta tadva?“ sem z zanimanjem vprašala.
“O njiju in njuni družini ne govorimo,“ mi je odgovorila z ledenim tonom in pogledom usmerjenim nekam predse.
To me je precej presenetilo, zato sem jo vprašala: “Zakaj?“
Spet je rekla:“ O njiju in njuni družini ne govorimo.“

Očitno sem naletela na črno piko te šole. A čeprav mi ta punca noče ali ne sme poovedati, bom skrivnosti prišla do dna.