klele je 2. del upam da vam bo vsec
_______________________

Ko se zbudim, je prva stvar, ki jo zagledam žareča luč, ki mi sveti naravnost v oči. Okoli sebe slišim pridušene glasove. Probam se premakniti. Uspe mi samo premiknit glavo v desno in še to z velikimi bolečinami po vsem telesu. Zgleda nisem ravno mehko pristala, pomslim. Verjetno me je ena od oseb, ki so me obkrožale videla, da sem pri sebi, saj reče: "Hej, budna je. Pridite sem." Okoli mene se nagnete vsaj 5 postav. Presenača me to, da jih razumem. Kakor sem se spomnila sem zjutraj hodila proti avtobusni postji in kar naenkrat padla padla skozi tla. In predvidevam, da tista luknja ni bila luknja v podzemlje ali samo luknja v tleh. Moje misli v glavi so bile zamešane in potrebovala bi nekaj ur, da bi jih spravila v red. Zresnim se in pogledam v vsako od 5 oseb. 3 so punce in 2 sta fanta lribližno mojih let, mogoče leto gor ali dol ugotovim.
"No, a bo. Saj imaš jezik? Lahko govoriš, kajne?" me vpraša ena od deklet. Imela je kostanjevo rjavih lase, ki so ji v lepih kodrih padali čez ramena.
Punca, zelenih oči in svetlih las spletenih v kito jo pogleda, skoraj jezno. Nato pa prijazno reče: " Daj no Anika, saj je v šoku." Obrne se proti meni in mogleda me kot, da sem majhen nerazumen in razvit motenček, ki je pravkar prišel na svet. Če ne bi bila resv v šoku, bi jo pogledala tako grdo kakor moj obraz to dopušča. Izdavim pa samo: "K-kaj?"
Dekle po imenu Anika pogleda v strop in zavije z očmi. V pogovor se vključi eden od fantov. "Torej, jaz sem Ivan, gospodična, ki si jo že spoznala predvidevam je Anika. Fant poleg mene Mark, poleg Anike pa sta dve lepi dami Eva in Sofija." Malo je pomolčal nato pa vpraša: "In ti si?"
Vdihnem in mu odgovorim: " Jaz sem Jeniffer"
_____________________
upam da je ok lp Oxford