PisalnicaGimnazijka detektivka, 17. del
3
17. NOVEMBER 2018 (NA POTI V ŠOLO IN V GIMNAZIJI)
"Saj nisi pozabil malice, kajne?" vpraša Lucasova mama Virginia svojega sina, ko sedeta v avto.
"Ne," s hladnim glasom odgovori Lucas in se pripne z varnostnim pasom.
"Ali si v redu, Lucas?" zaskrbi Virginio, ko opazi sinov bledi obraz. Stegne se k Lucasu in svoje sinje oči usmeri v njegov obraz.
"Mami, pazi na cesto za hudiča!" vzklikne Lucas.
Virginia se v trenutku obrne nazaj za volan in zavije na pravi pas. "Zakaj si me vprašala, če sem v redu?"
"Ves si bled v obraz," razloži Virginia.
Lucas si popravi temna očala in odvrne: "V redu sem, zdaj pa mi daj mir."
"No, če tako praviš," še kar zaskrbljeno reče Virginia, tik preden se avto ustavi pred viktorijansko zgradbo gimnazije Ubah.
Ko Lucas že vzame torbo, ki jo je dal pod noge, ga Virginia ustavi. "Počakaj malo."
"Mami, nočem zamuditi pouka," se obotavlja Lucas in zleze z avta.
Virginia ga prime za roko in mama ter sin gledata drug v drugega, vsak s svojimi modrimi očmi. "Vem, da si drugačen. Ampak vedno imej v mislih, da mi lahko zaupaš."
"Lahko zdaj grem, mami?"
Virginia pokima in Lucas se napoti proti glavnemu vhodu. Tam ga pričakajo nekateri drugi gimnazijci, ki bujno klepetajo med seboj. Ko zagledajo Lucasa, začno šepetati.
"Kakšne lase ima? Kot bi ga stresla elektrika!" zasliši Lucas.
Da ga je komentar prizadel, na zunaj ne pokaže preveč očitno — le nekoliko pospeši korak. A v sebi občuti bolečino, ki mu je že znana sovražnica.
"Pazi!"
Lucas se obrne in zagleda rahlo jezen obraz profesorice za psihologijo.
"Žal mi je, profesorica," se kakor se da hitro opraviči in pobere liste, ki so padli psihologinji iz rok.
"Malo moraš gledati okoli sebe," ga opozori profesorica, ko ji Lucas poda zadnji list.
"Da, bom," odvrne Lucas in pri tem še kar gleda proti tlom.
"Si v redu?" vpraša profesorica.
*i*Kako je človek lahko v redu, ko ga vsi opravljajo!*i* bi najraje odgovoril Lucas, a se zadrži. "V redu sem," namesto tega raje odvrne in odhiti proti razredu. Oh, kako sovraži to vprašanje! In pravzaprav vse ljudi okoli njega!
"Saj nisi pozabil malice, kajne?" vpraša Lucasova mama Virginia svojega sina, ko sedeta v avto.
"Ne," s hladnim glasom odgovori Lucas in se pripne z varnostnim pasom.
"Ali si v redu, Lucas?" zaskrbi Virginio, ko opazi sinov bledi obraz. Stegne se k Lucasu in svoje sinje oči usmeri v njegov obraz.
"Mami, pazi na cesto za hudiča!" vzklikne Lucas.
Virginia se v trenutku obrne nazaj za volan in zavije na pravi pas. "Zakaj si me vprašala, če sem v redu?"
"Ves si bled v obraz," razloži Virginia.
Lucas si popravi temna očala in odvrne: "V redu sem, zdaj pa mi daj mir."
"No, če tako praviš," še kar zaskrbljeno reče Virginia, tik preden se avto ustavi pred viktorijansko zgradbo gimnazije Ubah.
Ko Lucas že vzame torbo, ki jo je dal pod noge, ga Virginia ustavi. "Počakaj malo."
"Mami, nočem zamuditi pouka," se obotavlja Lucas in zleze z avta.
Virginia ga prime za roko in mama ter sin gledata drug v drugega, vsak s svojimi modrimi očmi. "Vem, da si drugačen. Ampak vedno imej v mislih, da mi lahko zaupaš."
"Lahko zdaj grem, mami?"
Virginia pokima in Lucas se napoti proti glavnemu vhodu. Tam ga pričakajo nekateri drugi gimnazijci, ki bujno klepetajo med seboj. Ko zagledajo Lucasa, začno šepetati.
"Kakšne lase ima? Kot bi ga stresla elektrika!" zasliši Lucas.
Da ga je komentar prizadel, na zunaj ne pokaže preveč očitno — le nekoliko pospeši korak. A v sebi občuti bolečino, ki mu je že znana sovražnica.
"Pazi!"
Lucas se obrne in zagleda rahlo jezen obraz profesorice za psihologijo.
"Žal mi je, profesorica," se kakor se da hitro opraviči in pobere liste, ki so padli psihologinji iz rok.
"Malo moraš gledati okoli sebe," ga opozori profesorica, ko ji Lucas poda zadnji list.
"Da, bom," odvrne Lucas in pri tem še kar gleda proti tlom.
"Si v redu?" vpraša profesorica.
*i*Kako je človek lahko v redu, ko ga vsi opravljajo!*i* bi najraje odgovoril Lucas, a se zadrži. "V redu sem," namesto tega raje odvrne in odhiti proti razredu. Oh, kako sovraži to vprašanje! In pravzaprav vse ljudi okoli njega!
Odgovori:
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Neverjetna si! Samo to lahko rečem<33:heart:
0
Moj odgovor:
Cookie 🍪
potrebuje pomoč ali nasvet v
Svetovalnica
Hej cookie 🍪 tuki
No pač jaz sem visoka okoli 160 cm. Imam 54 kg. No kaz sem imela pred 2 mesecama 57 kg zdaj pa jih imam 54 no in mi je ful čuden ker izgledam enako. Ali imam normalno težo. Pa stara sem 11 let
Pa lahko kake dobre fat los recepte
Pa lahko kake dobre fat los recepte
Vprašanje
Kako ocenjuješ rubriko Šport?
Všeč mi je takšna, kot je.
(60)
Raje kot novičke bi imel/a članek, ki se posveti enemu športu posebej.
(23)
Šport me na sploh ne zanima.
(35)
POIŠČI PILOVCA/KO
Pogosta vprašanja
Priljubljene objave
Zadnji odgovori
Hahahaha kok dobr hahahaha:smiley::slight_smile::relaxed::heart:
