PisalnicaGimnazijka detektivka, 17. del
3
17. NOVEMBER 2018 (NA POTI V ŠOLO IN V GIMNAZIJI)
"Saj nisi pozabil malice, kajne?" vpraša Lucasova mama Virginia svojega sina, ko sedeta v avto.
"Ne," s hladnim glasom odgovori Lucas in se pripne z varnostnim pasom.
"Ali si v redu, Lucas?" zaskrbi Virginio, ko opazi sinov bledi obraz. Stegne se k Lucasu in svoje sinje oči usmeri v njegov obraz.
"Mami, pazi na cesto za hudiča!" vzklikne Lucas.
Virginia se v trenutku obrne nazaj za volan in zavije na pravi pas. "Zakaj si me vprašala, če sem v redu?"
"Ves si bled v obraz," razloži Virginia.
Lucas si popravi temna očala in odvrne: "V redu sem, zdaj pa mi daj mir."
"No, če tako praviš," še kar zaskrbljeno reče Virginia, tik preden se avto ustavi pred viktorijansko zgradbo gimnazije Ubah.
Ko Lucas že vzame torbo, ki jo je dal pod noge, ga Virginia ustavi. "Počakaj malo."
"Mami, nočem zamuditi pouka," se obotavlja Lucas in zleze z avta.
Virginia ga prime za roko in mama ter sin gledata drug v drugega, vsak s svojimi modrimi očmi. "Vem, da si drugačen. Ampak vedno imej v mislih, da mi lahko zaupaš."
"Lahko zdaj grem, mami?"
Virginia pokima in Lucas se napoti proti glavnemu vhodu. Tam ga pričakajo nekateri drugi gimnazijci, ki bujno klepetajo med seboj. Ko zagledajo Lucasa, začno šepetati.
"Kakšne lase ima? Kot bi ga stresla elektrika!" zasliši Lucas.
Da ga je komentar prizadel, na zunaj ne pokaže preveč očitno — le nekoliko pospeši korak. A v sebi občuti bolečino, ki mu je že znana sovražnica.
"Pazi!"
Lucas se obrne in zagleda rahlo jezen obraz profesorice za psihologijo.
"Žal mi je, profesorica," se kakor se da hitro opraviči in pobere liste, ki so padli psihologinji iz rok.
"Malo moraš gledati okoli sebe," ga opozori profesorica, ko ji Lucas poda zadnji list.
"Da, bom," odvrne Lucas in pri tem še kar gleda proti tlom.
"Si v redu?" vpraša profesorica.
*i*Kako je človek lahko v redu, ko ga vsi opravljajo!*i* bi najraje odgovoril Lucas, a se zadrži. "V redu sem," namesto tega raje odvrne in odhiti proti razredu. Oh, kako sovraži to vprašanje! In pravzaprav vse ljudi okoli njega!
"Saj nisi pozabil malice, kajne?" vpraša Lucasova mama Virginia svojega sina, ko sedeta v avto.
"Ne," s hladnim glasom odgovori Lucas in se pripne z varnostnim pasom.
"Ali si v redu, Lucas?" zaskrbi Virginio, ko opazi sinov bledi obraz. Stegne se k Lucasu in svoje sinje oči usmeri v njegov obraz.
"Mami, pazi na cesto za hudiča!" vzklikne Lucas.
Virginia se v trenutku obrne nazaj za volan in zavije na pravi pas. "Zakaj si me vprašala, če sem v redu?"
"Ves si bled v obraz," razloži Virginia.
Lucas si popravi temna očala in odvrne: "V redu sem, zdaj pa mi daj mir."
"No, če tako praviš," še kar zaskrbljeno reče Virginia, tik preden se avto ustavi pred viktorijansko zgradbo gimnazije Ubah.
Ko Lucas že vzame torbo, ki jo je dal pod noge, ga Virginia ustavi. "Počakaj malo."
"Mami, nočem zamuditi pouka," se obotavlja Lucas in zleze z avta.
Virginia ga prime za roko in mama ter sin gledata drug v drugega, vsak s svojimi modrimi očmi. "Vem, da si drugačen. Ampak vedno imej v mislih, da mi lahko zaupaš."
"Lahko zdaj grem, mami?"
Virginia pokima in Lucas se napoti proti glavnemu vhodu. Tam ga pričakajo nekateri drugi gimnazijci, ki bujno klepetajo med seboj. Ko zagledajo Lucasa, začno šepetati.
"Kakšne lase ima? Kot bi ga stresla elektrika!" zasliši Lucas.
Da ga je komentar prizadel, na zunaj ne pokaže preveč očitno — le nekoliko pospeši korak. A v sebi občuti bolečino, ki mu je že znana sovražnica.
"Pazi!"
Lucas se obrne in zagleda rahlo jezen obraz profesorice za psihologijo.
"Žal mi je, profesorica," se kakor se da hitro opraviči in pobere liste, ki so padli psihologinji iz rok.
"Malo moraš gledati okoli sebe," ga opozori profesorica, ko ji Lucas poda zadnji list.
"Da, bom," odvrne Lucas in pri tem še kar gleda proti tlom.
"Si v redu?" vpraša profesorica.
*i*Kako je človek lahko v redu, ko ga vsi opravljajo!*i* bi najraje odgovoril Lucas, a se zadrži. "V redu sem," namesto tega raje odvrne in odhiti proti razredu. Oh, kako sovraži to vprašanje! In pravzaprav vse ljudi okoli njega!
Odgovori:
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Neverjetna si! Samo to lahko rečem<33:heart:
0
Moj odgovor:
Hi bestie 🤩🤩🤩
potrebuje pomoč ali nasvet v
Svetovalnica
VALETA
Hej, mi smo zdej zacel razmisljat kaj bi bla rdeca nit za valeto in noben nima ideje kaj bi blo.
Tud ze vec k en mesec izbiramo pesem k bi jo pel vsi skupi na koncu ampak nimamo nobene ideje in bomo verjetn mogl pet zgodbo o prijateljstvu k jo itak poje vsaka generacija na nasi soli.
A ima kdo res kaksno dobro idejo za rdeco nit valete, ker rabmo pocas vedet ker nam ze ucitelji s tem tezijo.
Tud ze vec k en mesec izbiramo pesem k bi jo pel vsi skupi na koncu ampak nimamo nobene ideje in bomo verjetn mogl pet zgodbo o prijateljstvu k jo itak poje vsaka generacija na nasi soli.
A ima kdo res kaksno dobro idejo za rdeco nit valete, ker rabmo pocas vedet ker nam ze ucitelji s tem tezijo.
Obvestila
12.3.2026
NAPAČNO ZVEZAN MARČNI PIL
Žal se je v tiskarni, kjer se tiska Pil, tokrat malo zapletlo. Če ste med tistimi, ki so dobili »pokvarjen« Pil, pišite na revije@mladinska-knjiga.si ali pokličite na 080 12 05. Poslali vam bomo novega.
Uredništvo Pila
Vprašanje
Si naročen na Pil samo zaradi tekmovanja v Veseli šoli?
Ne tekmujem v Veseli šoli, jo pa preberem.
(41)
Vesela šola me ne zanima.
(66)
Nikako, zanima me celoten Pil in bi bil naročen tudi, če ne bi tekmoval.
(112)
Ja, naročen sem predvsem zaradi tekmovanja v Veseli šoli.
(36)
POIŠČI PILOVCA/KO
Pogosta vprašanja
Priljubljene objave
Zadnji odgovori
Okej, no zdaj pa preveri, kdaj je bila objavlena ...
