12. DECEMBER 2018 (V GIMNAZIJI)
Eleanor sočutno pogleda svojo prijateljico, da bi lahko izvedela, kako se ta počuti. Ker ne dobi odgovora, ji radovedno reče: "Si v redu?"
Vicky pokima in na obrazu si je nariše droben nasmešek. "Njegov govor je bil res prepričljiv," razloži in si popravi svetle lase za ušesa. "Pa še pameten je, zato bo vse v redu."
"Vendar tudi tvoj govor je bil prepričljiv, Vicky, in tudi ti si pametna," odvrne Eleanor in še kar ne spusti pogleda s prijateljice.
Vickyjine ustnice se za sekundo oblikujejo v ravno črto, a kmalu so zopet v nasmehu. "Michael je zelo primeren kandidat. Že od začetka kampanje se mi je zdel."
Eleanor za kratek trenutek pomisli, da se morda pretvarja, a misel hitro odrine na stran. To ne more biti res. Saj vendarle govori z Vicky, s tistim nežnim in prijaznim dekletom.
Ko Eleanor takole premišljuje, mimo prijateljic pride Michael, a ker se z nekom pogovarja, ju ne opazi.
"Hej, Michael!" zakliče Vicky za njim in vstane.
Michael jo sliši in se obrne nazaj proti protikandidatki. "Da?" jo začudeno vpraša.
Vicky veselo stopi do njega in mu poda roko, ki jo Michael šokirano sprejme. "Hočem ti čestitati. Tvoj govor je bil res vrhunski. Res bravo," mu pove. Njen nasmeh je zdaj tako velik, da sega že vse do njenih rjavih oči.
Ves presunjen Michael odvrne: "Hvala ti. Tega nisem pričakoval."
"Zgleda, da sem polna presenečenj," se zasmeji Vicky in odhiti nazaj k Eleanor.