hojla! z zamudo je tu sedmi del. Uživajte!
S puncami smo se dobile pri kosilu. Vem, da so bile mize včasih razdeljene po domovih, ampak je sedaj dovoljeno, da pri zajtrku, kosilu in večerji sedimo kjer želimo. Do Ginny je nenadoma prišla McHuddura in ji dala list pergamenta. "Kaj je to?" Sem jo vprašala. "No.... Prestavili so me." Je odgovorila Ginny. "Kako to misliš?!?!" Še vedno nisem razumela. Po kosilu na srečo ni več bilo pouka tako, da smo šle k Javkajoči Jane. Tam je Ginny začela razlagati. "Bila sem poklicana k ravnateljici, saj nisem znala nobenega odgovora več in sem zamujala ure, kar je za Drznvraanovce nesprejemljivo. Tam sem.na glavo spet dobila Klobuk Izbiruh, ki je ugotovil, da se je zmotil. Tako je odločil, da spadam v Grifondom. Tisto, kar mi je dala McHuddura je bil nov urnik." Prikimala sem in se zamislila. Mislila bi si, da bo sedaj lažje izbrati dom, ampak nisem bila prepričana. Amy je z Ginny odšla v Grifondomovski stolp, da bi Ginny videla kako izgleda, jaz pa sem še malo ostala z Jane. "Veš, ko so ti rekli, da pred dolgo časa še nekdo drug ni dobil doma?" Je rekla Jane, ko sva nekaj časa sedeli v tišini. "Ja." Sem ji tiho odgovorila. "Jaz vem, kdo je ta nekdo. Lahko te odpeljem k njemu, ampak ga bo težko prepričati, da govori s tabo." Je nadaljevala. To bi mi lahko pomagalo ugotoviti, kam naj grem! Sem pomislila in navdušeno pokimala. Jane si je upala ven samo, ker je bila taka ura, da na hodnikih ni bilo nikogar. Vodila me je po hodnikih, da na koncu nisem več vedela kje sva. Hodili sva mimo mnogih stopnišč, kipov in portretov. Med drugim sva videli tudi portret Tange in Remusa, ki ga je Teddy daroval šoli. Pri njima me je Jane malo pustila samo, da bi se pogovorili. Pa ne, ker bi bil kateri izmed njiju tisti. No- pri Remusu naj bi bila težava v izbiri med Drznvraanom in Grifondomom, ampak ne pa med vsemi štirimi. Pustila me je preprosto, da malo poklepetamo. Po tem sva hodili- oziroma ona lebdela- naprej. Končno sva prišli do sobe, v kateri je lebdel duh. Duh, ki nima ravno najboljšega slovesa. Bil je poltergeist Zopernach! "Hehehehe, prvi črv in Jane! Kaj pa je taka čast" pri besedi čast je naredil zajčke, "da sta vidve tu?" Jane je zavila z očmi. "Nehaj Jack. Prišli sva po nasvet. Oziroma je ona." Mu je zabrusila nazaj. "Jack?!? To je njegovo ime?!?" Sem bila presenečena. Do zdaj sploh nisem pomislila, da bi imeli duhovi- razen skoraj brezglavega Nicka, Jane in Helene Drznvraan oz. Sive Dame ime. Ampak seveda jih imajo! Saj jih niso klicali Zopernach, ali krvavi baron že od otroštva! Hitro sem se streznila. "Nasvet?!? Od mene?!? No, to pa je novo." Se je zasmejal Jack, ki so ga Janine ostre besede malce zaustavile. "Ja. In bolje zate, da se ne lažeš." Se Jane še ni pomirila. "Oh, kaj res? Kaj pa boš? Se mi zadrla v glavo?" Se je spet smejal šolski Poltergeist. Tokrat mi je bilo dovolj. Izvlekla sem palico in jo usmerila proti njemu. Nisem še znala urokov, ampak on tega ni vedel. "V redu, v redu, priden bom, samo pospravi palico!" Prestrašil se je. "Dobro." Sem odgovorila in palico spravila v žep. Moja dlan je za vsak slučaj počivala na njej. "Imam problem in Jane je rekla, da lahko pomagaš. Izbiruh mi ne more določiti doma, jaz pa se ne morem odločiti. Ti naj bi imel isti problem. Kako si se odločil?" Sem zdrdrala, da se me je komaj razumelo. Jack je dobil resen obraz in je pokimal. "To pa je resen problem. Sam sem šel v knjižnico in prebrskal knjige, da bi videl kaj piše. Našel sem eno knjigo, ne debelo, ampak zelo uporabno. Sedaj je ni več v knjižnici, saj sem jo vzel. Očitno je čas, da jo predam naprej." Odletel je do omare in pokazal nanjo. Previdno sem jo odprla in v njej zagledala knjigo. Bila je rdeča, rumena, zelena in modra. Na njej je pisalo: 𝔇𝔬𝔪𝔬𝔳𝔦 𝔦𝔫 𝔫𝔧𝔦𝔥𝔬𝔳𝔦 𝔰𝔱𝔳𝔞𝔯𝔦𝔱𝔢𝔩𝔧𝔦. Bila je že zelo prašna. Obrisala sem jo, se zahvalila Zopernachu in odšla v svojo "začasno spalnico". Odločila sem se, da Ginny, Amy in Britney ne povem za knjigo.