Včeraj zvečer ob 8. smo morali vsi štirje jaz, Ani, Caspian in Orion skupaj k ravnatelju. Z eno besedo bilo je katastrofalno. Že od nekdaj me nemara kaj preveč in mislim da samo zaradi tega ker imam take lase in priimek. In prav potrudi se in namesto da bi me klical Evelina ali Eli Potter tako kot vsi drugi me kliče Bellatrix Malfoy. Zdaj se verjetno sprašujete kaj se je zgodilo.
Zvečer okol 7.45 smo se z Orionom in Ani odpravili po Caspiana v nihov dom. Skupaj smo potem odšli do kamnitega kipa pred pisarno. Mislila sem da bomo šli skupaj noter ampak nismo. Jej. Uganite kdo je šel sam. Jaz. Verjetno sem se mu zdela še najbolj primerna za preklinjanje ljudi tako kot mamina teta. Poskusila sem razložiti da sem tudi jaz padla z metle in si zlomila zapestje ampak me sploh ni poslušal. Prosim no kdo pri zdravi pameti pa sproži urok nad sabo. Mislim Lockhart že ampak on ni ravno najpametnejši.
Morala sem mu pokazati palico (ki je mimogrede sumljivo podobna zdaj že verjeno veste čigavi).
Ker smo tisti dan imeli uroke, obrambo in spreminjanje oblike sem jih imela seveda v zgodovini urokov ogromno zapisanih. Zaradi tega me je obtožil da poskušam prikriti mojo kletev. Gre lahko še na slabše. Proti koncu nisem več niti ugovarjala ker me ni niti poslušal. Bil je očitno trdno prepričan da sem jaz kriva. Gryffindoru je odbil celih 50 točk in me poslal ven. Ko sem prišla ven sem se zjokala. Zares sovražim svoj videz in svoje sorodnike po mamini strani in seveda svojo palico.
Caspian in Orion sta šla za mano noter. Povedala sta da je hotel samo odgovor da sem jaz kriva in da me lahko vrže iz šole. Še dobro da imam tako dobre prijatelje ki jih ne zanima kakšna izgledam ampak kakšna oseba sem.
Zadnja je šla k ravnatelju Ani. Nanjo je bil skoraj bolj jezen od mene. Ker sem mu jaz povedala da sva s Kaj igrali quidditich ona pa je vadila sem s tem mislila navadne uroke ki se jih učimo v šoli. On pa je očitno razumel to popolnoma drugače. Tudi tega zakaj ni odšla po pomoč ni razumel. Na koncu smo morali še vsi skupaj noter. Gryffindoru je skupaj odbil 70 točk, Spolzgradu pa 25. Vsi smo bili precej slabe volje. Ani je šla z Orionom po gradu ker je bila še vedno precej jezna. Jaz pa sem šla s Caspianom na najvišji astronomski stolp a bi se malo umirila. Na vrhu sva se vsedla na klop in nekaj časa samo opazovala zvezde. Caspiana in svoje prijateljice imam najraje na svetu in besela sem da me imajo radi tako kot sem. Ravno sem se nakako umirila potem pa so se mi misli začele vrteti okoli preteklosti moje družine . Spet sem zajokala. Upala sem da Caspian ne bo preveč spraševal kaj je narobe ker res ne maram govoriti o tem. Hvala bogu da me že dobro pozna in da ve za vse to zato me je samo objel. On je poleg Kaj edini Spolzgradovec ki me ne zafkava.
Ura je bila že nekaj čez 10. zato sva se odpravila vsak v svoj dom v veliki dvorani sem si vzela še nekaj piškotov ker sem tisti dan komaj kaj jedla in sem bila zelo lačna. Prav težko sem se poslovila čeprav sem vedela da ga bom jutri spet videla. Ani sem srečala na stopnicah ki vodijo v naš stolp in skupaj sva odšli v dnevno sobo. Čeprav je bila ura kar pozna je bilo v njej veliko učencev. Tukaj na Hogwartsu imamo čez celo leto ogromno težkih izpitov zato se učenci raje učijo kot pa spijo. Jaz sem nalogo že naredila zato sem se takoj odpravila spat.
Se nadaljuje ....
Ps.: če ste uspeli prebrati do tukaj in če so vam moje zgodbe všeč mi prosim napišite kaj v komentar. S tem mi boste res polepšali dan.
Beauty:heart:
Zvečer okol 7.45 smo se z Orionom in Ani odpravili po Caspiana v nihov dom. Skupaj smo potem odšli do kamnitega kipa pred pisarno. Mislila sem da bomo šli skupaj noter ampak nismo. Jej. Uganite kdo je šel sam. Jaz. Verjetno sem se mu zdela še najbolj primerna za preklinjanje ljudi tako kot mamina teta. Poskusila sem razložiti da sem tudi jaz padla z metle in si zlomila zapestje ampak me sploh ni poslušal. Prosim no kdo pri zdravi pameti pa sproži urok nad sabo. Mislim Lockhart že ampak on ni ravno najpametnejši.
Morala sem mu pokazati palico (ki je mimogrede sumljivo podobna zdaj že verjeno veste čigavi).
Ker smo tisti dan imeli uroke, obrambo in spreminjanje oblike sem jih imela seveda v zgodovini urokov ogromno zapisanih. Zaradi tega me je obtožil da poskušam prikriti mojo kletev. Gre lahko še na slabše. Proti koncu nisem več niti ugovarjala ker me ni niti poslušal. Bil je očitno trdno prepričan da sem jaz kriva. Gryffindoru je odbil celih 50 točk in me poslal ven. Ko sem prišla ven sem se zjokala. Zares sovražim svoj videz in svoje sorodnike po mamini strani in seveda svojo palico.
Caspian in Orion sta šla za mano noter. Povedala sta da je hotel samo odgovor da sem jaz kriva in da me lahko vrže iz šole. Še dobro da imam tako dobre prijatelje ki jih ne zanima kakšna izgledam ampak kakšna oseba sem.
Zadnja je šla k ravnatelju Ani. Nanjo je bil skoraj bolj jezen od mene. Ker sem mu jaz povedala da sva s Kaj igrali quidditich ona pa je vadila sem s tem mislila navadne uroke ki se jih učimo v šoli. On pa je očitno razumel to popolnoma drugače. Tudi tega zakaj ni odšla po pomoč ni razumel. Na koncu smo morali še vsi skupaj noter. Gryffindoru je skupaj odbil 70 točk, Spolzgradu pa 25. Vsi smo bili precej slabe volje. Ani je šla z Orionom po gradu ker je bila še vedno precej jezna. Jaz pa sem šla s Caspianom na najvišji astronomski stolp a bi se malo umirila. Na vrhu sva se vsedla na klop in nekaj časa samo opazovala zvezde. Caspiana in svoje prijateljice imam najraje na svetu in besela sem da me imajo radi tako kot sem. Ravno sem se nakako umirila potem pa so se mi misli začele vrteti okoli preteklosti moje družine . Spet sem zajokala. Upala sem da Caspian ne bo preveč spraševal kaj je narobe ker res ne maram govoriti o tem. Hvala bogu da me že dobro pozna in da ve za vse to zato me je samo objel. On je poleg Kaj edini Spolzgradovec ki me ne zafkava.
Ura je bila že nekaj čez 10. zato sva se odpravila vsak v svoj dom v veliki dvorani sem si vzela še nekaj piškotov ker sem tisti dan komaj kaj jedla in sem bila zelo lačna. Prav težko sem se poslovila čeprav sem vedela da ga bom jutri spet videla. Ani sem srečala na stopnicah ki vodijo v naš stolp in skupaj sva odšli v dnevno sobo. Čeprav je bila ura kar pozna je bilo v njej veliko učencev. Tukaj na Hogwartsu imamo čez celo leto ogromno težkih izpitov zato se učenci raje učijo kot pa spijo. Jaz sem nalogo že naredila zato sem se takoj odpravila spat.
Se nadaljuje ....
Ps.: če ste uspeli prebrati do tukaj in če so vam moje zgodbe všeč mi prosim napišite kaj v komentar. S tem mi boste res polepšali dan.
Beauty:heart:
Odgovori:
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Zakon zgodbe super so še naprej te bom spremljala.
Takaj se nista Ian in Eli poljubila:kissing_heart:
Kaj sta pa Orion in Ani delala
Takaj se nista Ian in Eli poljubila:kissing_heart:
Kaj sta pa Orion in Ani delala
1
Sej bi še sam noben ne bere.
Ja res ne vem loh bi se 😘
Ja za Ani pa ne morm vedit ker nism ona😉
Ja res ne vem loh bi se 😘
Ja za Ani pa ne morm vedit ker nism ona😉
Moj odgovor:
Zmedena_10
potrebuje pomoč ali nasvet v
Svetovalnica
Odnos s prijateljem, ki pomeni malo več kot prijatelj
Živjo!
Trenutno me skrbi odnos z mojim bivšim prijateljem, ki mi je mesec nazaj začel pomeniti malo več kot le prijatelj. Naj razložim. Prejšnje leto sva se začela družiti na eni veselici, kjer je on mene šprical in me še naslednjih nekaj mesecev zafrkaval, da sem bila mokra. Baje da sem mu bila všeč od takrat dalje. Potem smo šli skupaj na astronomski vikend, na katerem smo se resnično povezali in imeli lepo. Večinoma se je potikal okrog mene, uporabljal moj parfum, mi stikal po stvareh in celo omenil, da bi raje spal pri meni v sobi, vendar takrat temu nisem pridajala nekega velikega pomena. Tudi po taboru smo se pozdravljali, se družili in se skupaj smejali, ampak jaz resnično nisem misila, da si on želi imeti kaj z mano. Bila sem pripravljena, da bi bila z njim, a ker on ni nič naredil v tej smeri, sem se sprijaznila s tem, da sva pač samo prijatelja. Začela sem se družiti z nekaj drugimi fanti, med drugim tudi z njegovim prejšnjim najboljšim prijateljem, kar ga je očitno zmotilo, saj me je nehal pozdravljati in mi je celo rekel, da je to zato, ker se družim s tem njegovim prijateljem. Nekaj časa je bilo potem spet vse po starem, kar en večer pa mi je napisal, da je moker in mi v nekaj sporočili napisal ljubezensko pesem (že obstoječo), kar me je precej šokiralo in nisem vedela, kako naj reagiram in sem mu napisala, da si mora pač nekatere stvari zaslužiti. Ko me je naslednji dan vprašal, kaj naj bi to pomenilo, sem le skomignila z rameni in mu odvrnila, da naj si razlaga po svoje. Takrat sva nazadnje komunicirala v živo. Mesec po tem sem ugotovila, da do njega gojim malo močnejša čustva in me je skrbelo, zakaj se najin odnos slabša. Nekajkrat sem ga vprašala, pa je vedno odgovarjal, da je vse vredu in da se mu le zdi, da sva se malo oddaljila, kar me seveda ni zadovoljilo, saj je bilo očitno, da gre za nekaj večjega. Bil je celo na moji valeti (eno leto je mlajši) in se je zjokal???? Prijateljice so mi ves čas govorile, da brez prestanka gleda mene, ampak sem oseba z zelo slabim mnenjem o sebi, ki zelo težko verjame, da je komu všeč in si raje zanika, kot pa da vidi to, kar se resnično dogaja, saj sem bila že nekajkrat razočarana. No, uglavnem, nisem več prenesla tega, da je med nama taka vrzel, še posebaj zato, ker se nama je v tem šolskem letu toliko lepega zgodilo in sem preprosto zbrala pogum in mu priznala, kaj čutim do njega, vedoč, da so šanse za obojestransko naklonjenost zelo majhne, kar je bilo upravičeno, saj se je njegov odgovor glasil, oprosti, ampak ne počutim se isto. Bila sem žalosna, ampak sem se zavedala, da se v življenju redko kdaj zgodi, da se stvari obrnejo tako, kot pričakujemo. Najbolj me je zabolelo, ko je nekaj dni po tem mojemu prijatelju rekel, da mu grem že eno leto na k**** in da se je družil z mano samo zato, ker ni imel druge. Pa je bil on tisti, ki je želel mojo pozornost, mi konstantno kradel stvari in se podil okrog mene. Bila sem zelo razočarana in prizadeta, čeprav so mi prijatelji rekli, da je to rekel zato, ker je bil razočaran in obupan, saj nisem videla, da je zaljubljen vame in ni vedel, kaj naj naredi. Vendar se mi kljub temu zdi sebično, da se obnašaš, kot da ti je za nekoga totalno vseeno in ga poskušaš prizadeti le zato, ker ni opazil nečesa, za kar se mimogrede, niti nisi potrudil, da bi jaz videla. Nikoli ni neposredno pokazal, da bi mu bilo mar zame niti je kadarkoli rekel kaj v zvezi s tem. Po tistem si še komaj kaj snepava in se ne pogovarjava več, čeprav tako njegovi kot moji prijatelji trdijo, da je resnično bil zaljubljen vame in da je to le njegova reakcija na moje malce nonšalantno obnašanje. Zdaj so na nekem taboru in njegov najboljši prijatelj mi ves čas pošilja njegove slike in mi piše, da me on čaka in podobne neumnosti. Iskreno mislim, da se le norčujejo iz mene, saj njega vsa ta zafrkancija sploh ne moti, ponavadi se upira. Za nekatere je to dober znak, sama pa si nočem dajati lažnega upanja, ker toliko, kolikor mi je on pomenil, mi ni še nihče in nikoli ni bolelo tako, kot je zdaj.
Vseeno pa me firbec matra ali sem jaz res eno leto živela v lažeš in sem mu slepo verjela ter videla nekaj, česar ni bilo ali pa gre le za njegov ranjen ego, čez katerega ne more iti.
Se opravičujem za ta roman in hvala že vnaprej za odgovor
Trenutno me skrbi odnos z mojim bivšim prijateljem, ki mi je mesec nazaj začel pomeniti malo več kot le prijatelj. Naj razložim. Prejšnje leto sva se začela družiti na eni veselici, kjer je on mene šprical in me še naslednjih nekaj mesecev zafrkaval, da sem bila mokra. Baje da sem mu bila všeč od takrat dalje. Potem smo šli skupaj na astronomski vikend, na katerem smo se resnično povezali in imeli lepo. Večinoma se je potikal okrog mene, uporabljal moj parfum, mi stikal po stvareh in celo omenil, da bi raje spal pri meni v sobi, vendar takrat temu nisem pridajala nekega velikega pomena. Tudi po taboru smo se pozdravljali, se družili in se skupaj smejali, ampak jaz resnično nisem misila, da si on želi imeti kaj z mano. Bila sem pripravljena, da bi bila z njim, a ker on ni nič naredil v tej smeri, sem se sprijaznila s tem, da sva pač samo prijatelja. Začela sem se družiti z nekaj drugimi fanti, med drugim tudi z njegovim prejšnjim najboljšim prijateljem, kar ga je očitno zmotilo, saj me je nehal pozdravljati in mi je celo rekel, da je to zato, ker se družim s tem njegovim prijateljem. Nekaj časa je bilo potem spet vse po starem, kar en večer pa mi je napisal, da je moker in mi v nekaj sporočili napisal ljubezensko pesem (že obstoječo), kar me je precej šokiralo in nisem vedela, kako naj reagiram in sem mu napisala, da si mora pač nekatere stvari zaslužiti. Ko me je naslednji dan vprašal, kaj naj bi to pomenilo, sem le skomignila z rameni in mu odvrnila, da naj si razlaga po svoje. Takrat sva nazadnje komunicirala v živo. Mesec po tem sem ugotovila, da do njega gojim malo močnejša čustva in me je skrbelo, zakaj se najin odnos slabša. Nekajkrat sem ga vprašala, pa je vedno odgovarjal, da je vse vredu in da se mu le zdi, da sva se malo oddaljila, kar me seveda ni zadovoljilo, saj je bilo očitno, da gre za nekaj večjega. Bil je celo na moji valeti (eno leto je mlajši) in se je zjokal???? Prijateljice so mi ves čas govorile, da brez prestanka gleda mene, ampak sem oseba z zelo slabim mnenjem o sebi, ki zelo težko verjame, da je komu všeč in si raje zanika, kot pa da vidi to, kar se resnično dogaja, saj sem bila že nekajkrat razočarana. No, uglavnem, nisem več prenesla tega, da je med nama taka vrzel, še posebaj zato, ker se nama je v tem šolskem letu toliko lepega zgodilo in sem preprosto zbrala pogum in mu priznala, kaj čutim do njega, vedoč, da so šanse za obojestransko naklonjenost zelo majhne, kar je bilo upravičeno, saj se je njegov odgovor glasil, oprosti, ampak ne počutim se isto. Bila sem žalosna, ampak sem se zavedala, da se v življenju redko kdaj zgodi, da se stvari obrnejo tako, kot pričakujemo. Najbolj me je zabolelo, ko je nekaj dni po tem mojemu prijatelju rekel, da mu grem že eno leto na k**** in da se je družil z mano samo zato, ker ni imel druge. Pa je bil on tisti, ki je želel mojo pozornost, mi konstantno kradel stvari in se podil okrog mene. Bila sem zelo razočarana in prizadeta, čeprav so mi prijatelji rekli, da je to rekel zato, ker je bil razočaran in obupan, saj nisem videla, da je zaljubljen vame in ni vedel, kaj naj naredi. Vendar se mi kljub temu zdi sebično, da se obnašaš, kot da ti je za nekoga totalno vseeno in ga poskušaš prizadeti le zato, ker ni opazil nečesa, za kar se mimogrede, niti nisi potrudil, da bi jaz videla. Nikoli ni neposredno pokazal, da bi mu bilo mar zame niti je kadarkoli rekel kaj v zvezi s tem. Po tistem si še komaj kaj snepava in se ne pogovarjava več, čeprav tako njegovi kot moji prijatelji trdijo, da je resnično bil zaljubljen vame in da je to le njegova reakcija na moje malce nonšalantno obnašanje. Zdaj so na nekem taboru in njegov najboljši prijatelj mi ves čas pošilja njegove slike in mi piše, da me on čaka in podobne neumnosti. Iskreno mislim, da se le norčujejo iz mene, saj njega vsa ta zafrkancija sploh ne moti, ponavadi se upira. Za nekatere je to dober znak, sama pa si nočem dajati lažnega upanja, ker toliko, kolikor mi je on pomenil, mi ni še nihče in nikoli ni bolelo tako, kot je zdaj.
Vseeno pa me firbec matra ali sem jaz res eno leto živela v lažeš in sem mu slepo verjela ter videla nekaj, česar ni bilo ali pa gre le za njegov ranjen ego, čez katerega ne more iti.
Se opravičujem za ta roman in hvala že vnaprej za odgovor
Vprašanje
Koliko strani naj ima moda v Pilu?
4 strani kot zdaj
(110)
2 strani, ena stran za punce in ena za fante
(113)
2 strani za punce, fantov moda itak ne zanima
(62)
Vseeno mi je, mode ne pogledam
(35)



Pisalnica