alohaaaa
tuki je nov del Is it real?
upam da vm bo vsec
»Lisaaaa. Vstani kmalu bomo odšli.« iz dnevne sobe zakriči Hanna. »Koliko je ura?« zavpijem nazaj. »Osem« mi odgovori. Vstanem iz postelje in se oblečem v oblačila, ki sem jih pripravila včeraj zvečer. Nato grem v kopalnico in si začnem umivati zobe. Med umivanjem razmišljam o svojih sanjah. Hodim po mestu in opazujem trgovine. Ustavim se pred izložbo knjigarne, saj sem v njej opazila knjigo, ki me je zanimala. »Lisaaa.« nekdo zakliče. Obrnem se okrog in zagledam fanta, ki sem ga narisal. Odprem usta, da bi ga vprašala kako mu je ime, a me prehiti. »Lisa končno sem te našel. Povedati ti moram nekaj zelo pomembnega.« Takrat me je Hanna zbudila. Oh kako si želim, da se ne bi zbudila in zvedela kaj mi je hotel povedati. Umijem si zobe in se odpravim v kuhinjo »Si pripravljena?« vpraša mami. Samo pokimam in vzamem skledo kosmičev, ki čaka name na mizi. Ko pojem do konca vstanem in se še zadnjič odpravim po hiši. Stopim do oboka vrat, ki vodijo v dnevno sobo iz kuhinje. Na njem se še vedno poznajo meritve moje in Hannine višine, ki smo jo izmerili vsako leto. Odpravim se v zgornje nadstropje in se ustavim v svoji sobi. Še dobro se spomnim kako je zgledala, ko smo se preselili v to hišo. Še zadnjič se ozrem po sobi in odidem na svoje zadnjo mesto v hiši, ki ga bom obiskala. To je podstrešje. Tam sem prebila cele dneve in prebirala stare knjige. Zdaj je prazno in v njem ni več knjig. Mami me pokliče in reče, da se bomo odpravili. Stečem dol in vzamem svoj telefon ter slušalke. Usedem se v sosedin avto in si v ušesa vtaknem slušalke ter prižgem svoj spotify playlist. Pogledam proti hiši in se zavem, da se res se selimo. Skoraj se začnem jokati saj sem tukaj preživela večino svojega otroštva in ustvarila ene mojih najlepših spominov. Vožnja do Londona b zelo dolga zato se pogreznem v sedež in se prepustim glasbi. Končno se tudi Hanna spravi v avto in odpeljemo se v London. Ne vem kaj me bo tam čakalo a čutim, da ne bo nič slabega.
evo to je konec hvala če ste prebral
ly all:kissing_closed_eyes:
tuki je nov del Is it real?
upam da vm bo vsec
»Lisaaaa. Vstani kmalu bomo odšli.« iz dnevne sobe zakriči Hanna. »Koliko je ura?« zavpijem nazaj. »Osem« mi odgovori. Vstanem iz postelje in se oblečem v oblačila, ki sem jih pripravila včeraj zvečer. Nato grem v kopalnico in si začnem umivati zobe. Med umivanjem razmišljam o svojih sanjah. Hodim po mestu in opazujem trgovine. Ustavim se pred izložbo knjigarne, saj sem v njej opazila knjigo, ki me je zanimala. »Lisaaa.« nekdo zakliče. Obrnem se okrog in zagledam fanta, ki sem ga narisal. Odprem usta, da bi ga vprašala kako mu je ime, a me prehiti. »Lisa končno sem te našel. Povedati ti moram nekaj zelo pomembnega.« Takrat me je Hanna zbudila. Oh kako si želim, da se ne bi zbudila in zvedela kaj mi je hotel povedati. Umijem si zobe in se odpravim v kuhinjo »Si pripravljena?« vpraša mami. Samo pokimam in vzamem skledo kosmičev, ki čaka name na mizi. Ko pojem do konca vstanem in se še zadnjič odpravim po hiši. Stopim do oboka vrat, ki vodijo v dnevno sobo iz kuhinje. Na njem se še vedno poznajo meritve moje in Hannine višine, ki smo jo izmerili vsako leto. Odpravim se v zgornje nadstropje in se ustavim v svoji sobi. Še dobro se spomnim kako je zgledala, ko smo se preselili v to hišo. Še zadnjič se ozrem po sobi in odidem na svoje zadnjo mesto v hiši, ki ga bom obiskala. To je podstrešje. Tam sem prebila cele dneve in prebirala stare knjige. Zdaj je prazno in v njem ni več knjig. Mami me pokliče in reče, da se bomo odpravili. Stečem dol in vzamem svoj telefon ter slušalke. Usedem se v sosedin avto in si v ušesa vtaknem slušalke ter prižgem svoj spotify playlist. Pogledam proti hiši in se zavem, da se res se selimo. Skoraj se začnem jokati saj sem tukaj preživela večino svojega otroštva in ustvarila ene mojih najlepših spominov. Vožnja do Londona b zelo dolga zato se pogreznem v sedež in se prepustim glasbi. Končno se tudi Hanna spravi v avto in odpeljemo se v London. Ne vem kaj me bo tam čakalo a čutim, da ne bo nič slabega.
evo to je konec hvala če ste prebral
ly all:kissing_closed_eyes:
Odgovori:
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
FULL DOBRO!!!!!!!!! KOMAJ ČAKAM NA NOV DELLL:sparkling_heart::sparkling_heart::sparkling_heart:
0
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
moj like, carsko
0
Moj odgovor:
Lego fan
potrebuje pomoč ali nasvet v

Svetovalnica
Lego kocke in starost
Pozdravljeni!
Jaz sem fant, star 14 let.
Zelo rad sestavljam z Lego kockami in si kupujem nove sete. Imam pa problem, ker mi starša ne pustita, da si jih še kupujem. Vprašal sem mami, če si lahko kupim en set in mi je rekla, da sem zdaj pa že zelo star in da naj imam rajši punco, kot pa da se igram z igračkami.
Začel sem razmišljati, če je to mogoče res, ali sem prestar? Problem je, ker si res želim kupiti ta set (stane okoli 150€) in še vedno obožujem Lego kocke, moj hobi je sestavljanje z njimi.
Ali se vam zdi, da sem res prestar? Bi mogel nehat sestavljat s kockami? Kako naj starša prepričam, da mi dovolita nakup seta? Koliko se vam zdi starostna omejitev za igro z Lego kockami?
Prosim za iskrene odgovore :grimacing:
Jaz sem fant, star 14 let.
Zelo rad sestavljam z Lego kockami in si kupujem nove sete. Imam pa problem, ker mi starša ne pustita, da si jih še kupujem. Vprašal sem mami, če si lahko kupim en set in mi je rekla, da sem zdaj pa že zelo star in da naj imam rajši punco, kot pa da se igram z igračkami.
Začel sem razmišljati, če je to mogoče res, ali sem prestar? Problem je, ker si res želim kupiti ta set (stane okoli 150€) in še vedno obožujem Lego kocke, moj hobi je sestavljanje z njimi.
Ali se vam zdi, da sem res prestar? Bi mogel nehat sestavljat s kockami? Kako naj starša prepričam, da mi dovolita nakup seta? Koliko se vam zdi starostna omejitev za igro z Lego kockami?
Prosim za iskrene odgovore :grimacing: