Pouk je bil dolg in dolgočasen vendar najboljši v mojem življenju, saj je bil polega mene Felix. Nekakšno pozitivno energijo deva name. Stekla sem skozi vrata učilnice po travi domov. Čutila sem veter v laseh in mehko travo po kateri sem tekla. Naenkrat se je pred mano znašel Felix. "Kako si prišel sem?" Sem ga vprašala. Felix ni odgovoril. Prijel me je za zapestje tam kjer je moja mavrična zapestnica. "Hej Sameen." Je pozdravil Felix. "Kako si prišel sem?" Sem ga ponovno vprašala. "No, ni bilo težko." Je začel. "Šel sem okoli šole, pa potem v gozd, pa mami hiš in tukaj sem." Je končal. Še zadnjič sem pogledala Felixa. Njegoge modre oči so se zasvetile zeleno. Tekla sem čim dlje stran od njega proti moji hiši. Nise. ga hotela videti od takrat, ko sem videla kako so se njegove oči zasvetile zeleno. Odprla sem vrata hiše in jezno tolkla po moji sobi brez, da bi pozdravila kogarkoli. Kričala sem in jokala. Po pravici povedano, sem se malo zaljubila v Felixa, amapak kako naj bom zaljubljena v nekoga, ki je tako strašen. Nekdo je pozvonil. "Ne mami! Ne odpiraj!" Sem zakričala. Mami me je le začudeno pogledala in odprla vrata. Tam je stal Felix z rožami. Potrkal je na vrata moje sobe. "Pridi." Felix je odprl vrata in si ogledoval vse moje slike ter pohištvo. "Lepa soba." Je rekel. Pogledala sem ga s pogledom:(nehaj se mi prilizovati) In se vlegla na posteljo. Felix se je počasi vsedel poleg mene in zavzdihnil. "Sameen, nekaj bi ti rad povedal..." Pogledala sem ga in mu z glavo pokazala naj pove. "Torej... Ne vzemi to kot, da sem grozen, ampak, če se ne strinjaš mi prosim povej." Je začel. Pokimala sem in ga spet pogledala v njegove oči, ki so bile modre. "No... Jaz... Jaz sem se zaljubil vate Sameen. In..." Vstala sem se iz postelje. "Kaj?!" Sem zavpila. Felix me je obupano pogledal zato sem sedela nazaj in ga pustila do besede. "No ja... Zaljubil sem se vate. Si ti tudi vame?" Namenila sem mu grd pogled. " Komaj en dan se poznava Felix." Se. pojasnila. Felix je zavzdihnil in pogledal v tla. "Ne strinjam se!" Sem pripomnila. Felix se mi je zasmejal. "Ne! Nekaj drugega sem te hotel vprašati oziroma povedati." Je razložil. V tistem trenutku je nekdo odprl vrata moje sobe. "Hojla vidva." Je pozdravila mami. "Pridita dol na kosilo. Kako ti pa je ime fant?" Felix se je nasmejal. "Felix sem." Je rekel. "Torej Felix, ti starši dovolijo ostati na kosilu. Felix je obupano pogledal in se skušal nasmejati. "Ja najbrž lahko." Mami je namignila proti kuhinji kamor sva s Felixom oba naenkrat stekla. Na mizi se je kar vohal krompir in meso, ki ga je pripravila moja mami. "Zelo lepo diši!" Se zasmeji Felix. Prikimala sem s tem, da bi potrdila Felixovo mišlenje. Vsi smo sedli na stole in začeli jesti. "Torej... am... Sameen." Je začel Felix. "Ko bova pojedla... Te moram še vedno nekaj vprašati..." Prikimala sem in jedla naprej med tem ko naju je mami čudno gledala. "Ali se med vama kaj plete?" Skoraj sem izpljunila vodo in zavpila: "Ne!" Odrinila sem se od mize in stekla v sobo. Felix je odšel za mano. V roke sem vzela škarje, da bi si odrezala zapestnico, ki mi jo je dal. "Ne!!!!!" Zavpije Felix. Vzel mi je škarje iz rok in jih skril za hrbet. "Preden to narediš me poslušaj!" Je zavpil. "Torej nekaj te morem vprašati..." Je rekel tokrat mirnerje. "Torej, najprej ti bom nekaj raložil potem pa vprašal. Prav?" Besno sem prikimala.








hojlaaaa! Vam je ta del všeč? Vas zanima kaj bo vprašal Felix, Sameen? Povem vam, da ko bo naslednji del boste bili z odrtimi usti. :open_mouth: lep dan še naprej vseeeeem!<3<3<3<3<3
Fg