(pripoveduje: Alfred)

V kotu sobe je sedel moj sin. Dlani si je tiščal v obraz in jokal. Stekel sem k njemu in ga povprašal, kaj se je zgodilo. Z obraza si je odstranil dlani, takrat sem bil v šoku. Njegovo levo oko je manjkalo, solze so bile mešane s krvjo. Končno je spregovoril. "Ne vem, zbudil sem se tako..." je zahlipal. Pogledal sem naokoli. Stene so bile premazane z črno sluzjo. To me je zelo prestrašilo, a se nisem obotavljal in sem poklical policijo in reševalce. Ko so prispeli, so sina odpeljali v bolnišnico. Policija je preiskala mojo hišo za sledi. Policiji nisem najbolj zaupal, saj njihovi postopki iskanja kriminalcev trajajo veliko časa. Zato jim za par stvari nisem povedal, kot na primer za napis v zvezku in za sluz, ki sem jo pobrisal, preden so prišli...
Vem, da to ni odgovorno, a saj sem tudi sam detektiv (to je moj poklic). Policisti so me prosili, da dokler ne preiščejo stanovanja, živim pri mojem očetu. Zato sem se odpravil tja...

Se nadaljuje...