Pisalnica
NIKA VIDMAR
Zaprem oči in se pipravim na konec Ne čutim ničesr, zato jih spet odprem in pred mano zagledam nemško ovčarko, ki se ravsa z Balckmanom. Parkrat zamežikam, saj nisem prepričana, če prav vidim. V naslednjem trenutku pa me Vid že zvleče stran. "A si ti čisto zmešana?!" me nadere. "Lahko bi umrla! In to zaradi nje!" pokaže na Kattie, ki je šokirana. "Lahko ni," mu rečem, "ampak nisem." To ga očitno ne potolaži, saj nadaljuje z enako močjo kot prej. "Nehaj! Srečo si imela!" zatuli. "Vid!" povzdigne glas Sara. "Važno je, da se nikomur ni nič zgodilo!" Stečemo stran. Upam, da je tisti nemški ovčarki uspelo pobegniti in da Balckmanu pade drevo na glavo.
KAJA ADAMS
"Ti si še bolj nora kot Nika!" zavpije name Hope, a v njenem glasu čutim občudovanje in spodbudo. "Naredila sem, kar je bilo treba," skomignem, "kaj naj rečem, imam pač dober demonski obrambni sistem!" zasmejiva se. "Z Blackmanom ni pametno češenj zobat, saj veš to, ne?" previdno vpraša Gal. "Itak, ampak v vsakem primeru me ni mogel prepoznati," se zasmejim.
NASLEDNJI DAN, 23.12.
V domu že vlada božično vzdušje. Na vratih učilnic visijo venčki, v jedilnici pa so mize na robovih okrašene z zlato - rdečimi trakovi. Žiga, (zdaj seveda kot duh) ima zdaj nov hobi, in to je, da se kar naenkrat prikaže nekomu pred nos in ga prestraši. Duhovi res nimajo smisla za humor, če vprašate mene. Kakorkoli, zdaj smo pri kosilu. Jaz, Hope, Gal, Lili in Jan sedimo za mizo ter se pogovarjamo o božičnem plesu, ki ni navaden ples, ampak veliko bolj poseben. Naenkrat se pojavi Žiga. "Kaj slišim?" vpraša. "Se pogovarjate o plesu?" "Ja," prikimam. "No?" se Žiga obrne k fantoma, "s kom gresta vidva?" Oba zardita, me tri pa prasnemo v smeh. "Jaz... jaz grem s svojim telefonom!" se izmika Jan. "Jaz pa s playstationom," zine Gal. Me se še bolj smejimo, Žiga pa sarkastično reče: "Ma, pojdita se solit," in nato se začnejo smejati še oni. "Ne resno, s kom?" ponovi Žiga. "Nimata še soplesalk, kajne, Jan?" se zarežim. "Ja, Kaja ima prav," prizna Jan med smehom. "Ojoj," sarkastično razočarano reče Žiga, "jutri je vendar že ples!" "Če se ti ne bi vmešal, bi že eno povabil!" mu zabrui Gal in se nato prime za usta. "Uuuuuuu, Galči," ga Jan nabrito pogleda, "katero pa?" Gal zardi in reče: "Jaz... jaz..." "Kaj sprašuješ, vsi vemo, da bi Kajo," reče Hope veselo. Prekleto, zdaj zardim še jaz.
Gal. On mi je bil zmeraj malo ljubši od drugih dveh. Prijazen, lep in zabaven.
In zdaj ne vem, kaj naj. "Uuuuuuu," se zasmeji Lili, " Gal plus Kaja!" "Nehaj," zagodeva oba hkrati. Presenečeno se pogledava. "Vidita? Kot ustvarjena sta drug za drugega," reče Žiga. "Pajade," zarenči Gal in se pobere. Tako je morda še bolje. Bova že uredila, ampak kje na samem. "V knjižnico grem, se dobimo tam?" zdrdram in stečem po stopnicah dol do dvigala, nato pa gor. In tam, med knjižnimi policami, ga zagledam. Prelep je. Grem v kavarnico in si naredim samorogov smuti (to je dejansko smuti v igrici Royale High). "Kaja?" me pokliče Gal in meni se stemni pred očmi, a se nekako zberem, da mu odgovorim: "Ja?" On zajame sapo in reče: "A bi šla na Božični ples z mano?" Počutim se, kot da bi se čas ustavil. Zdaj se mi zatemnijo le kotički v pogledu, kot če bi fotografijo spustil čez *vinjeta filter*. Vidim le njega, in na koncu izdavim: "Ja, z veseljem!" On se nasmehne in reče: "Potem se pa vidiva." Spusti se po ziplinu. Jz pa samo stoji tam, z velikim nasmeškom na obrazu.
**********************************************************************************************************
S kom grejo ostale? To izvemo v naslednjem delu. Ostanite zdravi in naj ne bo preveč črnh misli! :wink:
Zaprem oči in se pipravim na konec Ne čutim ničesr, zato jih spet odprem in pred mano zagledam nemško ovčarko, ki se ravsa z Balckmanom. Parkrat zamežikam, saj nisem prepričana, če prav vidim. V naslednjem trenutku pa me Vid že zvleče stran. "A si ti čisto zmešana?!" me nadere. "Lahko bi umrla! In to zaradi nje!" pokaže na Kattie, ki je šokirana. "Lahko ni," mu rečem, "ampak nisem." To ga očitno ne potolaži, saj nadaljuje z enako močjo kot prej. "Nehaj! Srečo si imela!" zatuli. "Vid!" povzdigne glas Sara. "Važno je, da se nikomur ni nič zgodilo!" Stečemo stran. Upam, da je tisti nemški ovčarki uspelo pobegniti in da Balckmanu pade drevo na glavo.
KAJA ADAMS
"Ti si še bolj nora kot Nika!" zavpije name Hope, a v njenem glasu čutim občudovanje in spodbudo. "Naredila sem, kar je bilo treba," skomignem, "kaj naj rečem, imam pač dober demonski obrambni sistem!" zasmejiva se. "Z Blackmanom ni pametno češenj zobat, saj veš to, ne?" previdno vpraša Gal. "Itak, ampak v vsakem primeru me ni mogel prepoznati," se zasmejim.
NASLEDNJI DAN, 23.12.
V domu že vlada božično vzdušje. Na vratih učilnic visijo venčki, v jedilnici pa so mize na robovih okrašene z zlato - rdečimi trakovi. Žiga, (zdaj seveda kot duh) ima zdaj nov hobi, in to je, da se kar naenkrat prikaže nekomu pred nos in ga prestraši. Duhovi res nimajo smisla za humor, če vprašate mene. Kakorkoli, zdaj smo pri kosilu. Jaz, Hope, Gal, Lili in Jan sedimo za mizo ter se pogovarjamo o božičnem plesu, ki ni navaden ples, ampak veliko bolj poseben. Naenkrat se pojavi Žiga. "Kaj slišim?" vpraša. "Se pogovarjate o plesu?" "Ja," prikimam. "No?" se Žiga obrne k fantoma, "s kom gresta vidva?" Oba zardita, me tri pa prasnemo v smeh. "Jaz... jaz grem s svojim telefonom!" se izmika Jan. "Jaz pa s playstationom," zine Gal. Me se še bolj smejimo, Žiga pa sarkastično reče: "Ma, pojdita se solit," in nato se začnejo smejati še oni. "Ne resno, s kom?" ponovi Žiga. "Nimata še soplesalk, kajne, Jan?" se zarežim. "Ja, Kaja ima prav," prizna Jan med smehom. "Ojoj," sarkastično razočarano reče Žiga, "jutri je vendar že ples!" "Če se ti ne bi vmešal, bi že eno povabil!" mu zabrui Gal in se nato prime za usta. "Uuuuuuu, Galči," ga Jan nabrito pogleda, "katero pa?" Gal zardi in reče: "Jaz... jaz..." "Kaj sprašuješ, vsi vemo, da bi Kajo," reče Hope veselo. Prekleto, zdaj zardim še jaz.
Gal. On mi je bil zmeraj malo ljubši od drugih dveh. Prijazen, lep in zabaven.
In zdaj ne vem, kaj naj. "Uuuuuuu," se zasmeji Lili, " Gal plus Kaja!" "Nehaj," zagodeva oba hkrati. Presenečeno se pogledava. "Vidita? Kot ustvarjena sta drug za drugega," reče Žiga. "Pajade," zarenči Gal in se pobere. Tako je morda še bolje. Bova že uredila, ampak kje na samem. "V knjižnico grem, se dobimo tam?" zdrdram in stečem po stopnicah dol do dvigala, nato pa gor. In tam, med knjižnimi policami, ga zagledam. Prelep je. Grem v kavarnico in si naredim samorogov smuti (to je dejansko smuti v igrici Royale High). "Kaja?" me pokliče Gal in meni se stemni pred očmi, a se nekako zberem, da mu odgovorim: "Ja?" On zajame sapo in reče: "A bi šla na Božični ples z mano?" Počutim se, kot da bi se čas ustavil. Zdaj se mi zatemnijo le kotički v pogledu, kot če bi fotografijo spustil čez *vinjeta filter*. Vidim le njega, in na koncu izdavim: "Ja, z veseljem!" On se nasmehne in reče: "Potem se pa vidiva." Spusti se po ziplinu. Jz pa samo stoji tam, z velikim nasmeškom na obrazu.
**********************************************************************************************************
S kom grejo ostale? To izvemo v naslednjem delu. Ostanite zdravi in naj ne bo preveč črnh misli! :wink:
Odgovori:
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Kul!
0
Moj odgovor:
.png "Druščina 4"){kind=small}
girlie15
potrebuje pomoč ali nasvet v
Svetovalnica
nezadovoljstvo glede sebe
Živjo.
Sem punca, stara 16 let. Pri sebi zadnje čase opažam, da imam velik problem sama s seboj oz. z mojim izgledom.
Začnimo pri teži. Visoka sem okoli 162cm in kar nekaj časa sedaj sem imela konstantno težo 55kg. Že to se mi je zdelo veliko in sem hotela težo spraviti pod 50kg. Ko sem se s seboj končno sprijaznila in se začela imeti rada, pa BUM se zredim na kar 58kg. To se mi zdi ogromno. Ne morem brez da se vsak dan stehtam. Opažam različno, ko sem napeta imam 58kg, kakšen dan celo 56kg. Ne vem zakaj moja teža tako niha. Če mi tehtnica pokaže kilograme s katerimi nisem zadovoljna, se včasih celo zjokam, vedno pa imam zato slab dan. Mogoče je to povezano tudi s tem da sem pred nekaj meseci začela redno teči, ravno zato da bi ostala v formi in pridobila kondicijo (pa tudi da bi shujšala). Morda pridobivam mišično maso, a s seboj nisem zadovoljna. Med tekom se počutim res odlično, ker počnem nekaj zase, ampak ali je cena vredna tega da se bom zredila?
Druga težava pa je samopodoba v družbi. Na splošno sem bolj tiha in umirjena punca, a to ne pomeni da se ne znam sprostiti. Vsi s katerimi se družim največ časa vejo da znam biti tudi glasna in zabavna. S tistimi pravimi prijateljicami se res sprostim, a med sošolci in razredom pač ne morem biti taka da se kar obrnem eno vrsto nazaj k fantom in se začnem pogovarjat. Želim biti bolj sponatana, ampak ali bom potem to še vedno jaz?
Tretjič. Opažam vse ko si podobne starosti kot jaz, in veliko jih je skupaj. So pač poparčkani. Sošolke mi razlagajo kako si cele dneve pišejo s fanti. Kako hodijo na pijače skupaj z njimi. Kako grejo skupaj žurat ob vikendih. Jaz pa se borim le s to šolo in se non stop učim. Daleč od tega da ne bi že v preteklosti izvedela da sem bila kakšnemu fantu všeč, bila sem všeč že kar nekaj fantom. Ampak takrat smo bili majhni. Že sedaj si mi zdi malo zgodaj, da bi imela fanta. A, ob enem si ga želim. Tudi jaz želim biti del tega. Nisem še imela prvega poljuba, malo mi je nerodno. Nekako imaš prvi poljub pri 13, 14. Zato sem verjetno kriva sama, lahko bi bila skupaj s kom, a tega nisem hotela. Govorim si fokus mora biti na šoli. Morda pa delam napako. Jaz si želim spoznati fanta, ki me bo imel zares rad. Jaz nočem teh kratkih situationshipov in ne vem česa vsega. Jaz želim da bi me nekdo imel rad tako zares. Tako da bi mi prinesel rože, ne pa ponudil cigareta. Tako, da bi me povabil na kavo, ne pa v klub žurat. Tako, da bi me peljal v hribe, ne pa k sebi domov. Nekoga ki me bi čakal da sem pripravljena jaz. Nekako ne vem če to v tem svetu še obstaja. Za sedaj sem ugotovila le to da so vsi fantje isti. Iščim tak old love style, nekaj posebnega. Fanta s katerim bom skupaj dalj časa in ne le eno noč.
Ali ima kdo morda kakšen nasvet glede mojih problemov? Hvala vam če boste sploh prebrali. Če si kdo v današnjem svetu vzame 2minutki da prebere tako dolgo objavo.
Sem punca, stara 16 let. Pri sebi zadnje čase opažam, da imam velik problem sama s seboj oz. z mojim izgledom.
Začnimo pri teži. Visoka sem okoli 162cm in kar nekaj časa sedaj sem imela konstantno težo 55kg. Že to se mi je zdelo veliko in sem hotela težo spraviti pod 50kg. Ko sem se s seboj končno sprijaznila in se začela imeti rada, pa BUM se zredim na kar 58kg. To se mi zdi ogromno. Ne morem brez da se vsak dan stehtam. Opažam različno, ko sem napeta imam 58kg, kakšen dan celo 56kg. Ne vem zakaj moja teža tako niha. Če mi tehtnica pokaže kilograme s katerimi nisem zadovoljna, se včasih celo zjokam, vedno pa imam zato slab dan. Mogoče je to povezano tudi s tem da sem pred nekaj meseci začela redno teči, ravno zato da bi ostala v formi in pridobila kondicijo (pa tudi da bi shujšala). Morda pridobivam mišično maso, a s seboj nisem zadovoljna. Med tekom se počutim res odlično, ker počnem nekaj zase, ampak ali je cena vredna tega da se bom zredila?
Druga težava pa je samopodoba v družbi. Na splošno sem bolj tiha in umirjena punca, a to ne pomeni da se ne znam sprostiti. Vsi s katerimi se družim največ časa vejo da znam biti tudi glasna in zabavna. S tistimi pravimi prijateljicami se res sprostim, a med sošolci in razredom pač ne morem biti taka da se kar obrnem eno vrsto nazaj k fantom in se začnem pogovarjat. Želim biti bolj sponatana, ampak ali bom potem to še vedno jaz?
Tretjič. Opažam vse ko si podobne starosti kot jaz, in veliko jih je skupaj. So pač poparčkani. Sošolke mi razlagajo kako si cele dneve pišejo s fanti. Kako hodijo na pijače skupaj z njimi. Kako grejo skupaj žurat ob vikendih. Jaz pa se borim le s to šolo in se non stop učim. Daleč od tega da ne bi že v preteklosti izvedela da sem bila kakšnemu fantu všeč, bila sem všeč že kar nekaj fantom. Ampak takrat smo bili majhni. Že sedaj si mi zdi malo zgodaj, da bi imela fanta. A, ob enem si ga želim. Tudi jaz želim biti del tega. Nisem še imela prvega poljuba, malo mi je nerodno. Nekako imaš prvi poljub pri 13, 14. Zato sem verjetno kriva sama, lahko bi bila skupaj s kom, a tega nisem hotela. Govorim si fokus mora biti na šoli. Morda pa delam napako. Jaz si želim spoznati fanta, ki me bo imel zares rad. Jaz nočem teh kratkih situationshipov in ne vem česa vsega. Jaz želim da bi me nekdo imel rad tako zares. Tako da bi mi prinesel rože, ne pa ponudil cigareta. Tako, da bi me povabil na kavo, ne pa v klub žurat. Tako, da bi me peljal v hribe, ne pa k sebi domov. Nekoga ki me bi čakal da sem pripravljena jaz. Nekako ne vem če to v tem svetu še obstaja. Za sedaj sem ugotovila le to da so vsi fantje isti. Iščim tak old love style, nekaj posebnega. Fanta s katerim bom skupaj dalj časa in ne le eno noč.
Ali ima kdo morda kakšen nasvet glede mojih problemov? Hvala vam če boste sploh prebrali. Če si kdo v današnjem svetu vzame 2minutki da prebere tako dolgo objavo.
