Pisalnica.png "Druščina 6")
Pogled se mi ustavi na sliki Williama Fremonta. Kriminalistoma nisem povedala, da me na nekoga spominja. Prej sem to upravičevala za dejstvom, da mi tudi onadva nista vsega povedala, ampak to zdaj ni več ravno dober izgovor. Spet po drugi strani pa jima ta podatek ne bi pomagal, saj ne vem, kje sem ga videla. Po možnosti sem ga opazila na klopici v parku ali v vrsti za lekarno. Znova primerjam Fremontovo in žrtvino sliko in znak predaje zmajem z glavo. Žrtev ima *i*uničen*i* obraz in dlani do neprepoznavnosti.
"Kolikokrat najdete umorjenega tako em, porezanega?" rečem še vedno osredotočena na natisnjene slike.
Walker glasno izdihne skozi nos in utrujeno odvrne: "Iskreno povedano, ne vem, ampak lahko preverim."
Pomanem si izmučene oči ter zdrsnem na trd lesen stol. Niti za ped se nismo premaknili. Zvije me v želodcu. Umor verjeto sploh ni povezan z ropom, saj se je le-ta zgodil vsaj dan kasneje. Zaprem oči in se naslonim na neudobno naslonjalo. *i*Še ena slepa ulica.*i* si mislim *i*Samo še ena slepa ulica, ki ne vodi nikamor.*i*
Znova odprem oči in se namrščeno zagledam v stensko uro. Kovinski kazalci sporočajo, da je ura 20 in 47 minut. Upam, da si kriminalsta zaradi večerje ure ne bosta izmislila, da moram spat.
Sunkovito se dvigem. *i*Morda je to najbolj otročja odtožba ...*i* si rečem *i* ... ali pa tudi ne.*i* Znova pogledam proti izmaličenem obrazu.
"Ali imata še kakšno sliko žrtve pri banki?" se vprašujoče ozrem proti McQueenu.
Ta pokima, roko zakoplje v kup papirjev in mi ob šumeči spremljavi poda željeno fotografijo. Malomarno se zahvalim in podrobno preučim truplo. Znova in znova jo primerjam s sliko na steni, vendar ne dobim trdnega odgovora.
"Clara," me pokliče Walker iznad računalnika, vendar umolkne.
"Mm?"
Nato se ji čez obraz razpotegne spoznanje, v trenutku pozabi name in ozre se k sodelavcu: "Zakaj bi kdo želel žrtvi izmaličiti obraz?"
Kriminalist se prime za čelo: "Da žrtve ne bi prepoznali."
"Ampak zakaj bi potem v žepu pustil vizitko?"
"Da nas spelje na napačno sled? Ker je bil nepazlijiv?" na glas razmišlja.
Walker pokima: "Vzorec registerske tablice. Zakaj bi jo imeli, če bi njihovo vozilo zagotovo našli v manj kot tednu dni?"
McQueen navdušeno stopi proti mizi, za katero sedi Walker, in nadaljuje: "Da bi krivdo zvalili na Kelly-ja." Zamišljeno se spogledata in poskušata najti smisel. Všeč mi je, da si za spremembo ne skačeta v lase.
"Kdo je dal Talley podatke po času umora?" naenkrat bleknem.
"Pisali so ..."
V tem trenutku mi misli odplavajo drugam.
*i*Že želim prijeti za kljuko, ko mi pogled pritegne notranjost drugih priprtih vrat. Srce mi skoči v grlo, vendar ga kmalu umirim. Vse je dobro, samo ... Hja, samo žrtev umora leži na kovinski postelji, njegov obraz je milo rečeno neprepoznaven in krvavi strdki mu 'krasijo' lasišče.*i*
Ta *i*druga priprta vrata*i* niso bila ista kot tista, skozi katera smo kasneje šli. Walker je mene, McQueena, McEfferty in Goldengate peljala v sobo 187, ampak 'prava' žrtev je bila v sobi 188.
"Kdo ti je povedal, kje je truplo?" prekinem Walker. Srce mi naglo poskakuje.
"Oprosti, kaj?" se zmede, a popravi "Kdaj? Za prizorišče ali mrtvašnico."
"Mrtvašnica."
"Tally. Zakaj?"
"Ona ti je povedala številko sobe?" ji odgovorim z vprašanjem.
"Ja," reče Walker še vedno presenečena nad mojim 'zasliševanjem'.
"To je pomembno," se namrščim "zato prosim dobro premislite. Ali Vas je Tally poslala v sobo 189?" namerno izpostavim popolnoma novo številko.
"Ne, v 187."
Pomolčim. Walker ne bi lagala. Ali pač? Mislim, tudi ona želi rešiti primer.
"Em, bi mi lahko kdo ..."
"Bili smo v napačni sobi," prekinem McQueena. "*i*Pravo*i* truplo sem videla skozi priprta vrata v sobi 188, ko sem šla k Vam," rečem in pokimam priti kriminalistu.
------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
Živjo,
to je 32. del in moram reči, da sem precej ponosna na njega, čeprav je krajši. Vprašanja, pripombe in utemeljena kritika so zelo dobrodošli, saj lahko le tako izboljšam svoje pisanje.
Ta zgodba bo verjetno imela 40 delov (nisem prepričana, vsakič dobim nove ideje in tako se zgodba daljša). Ko jo končam, bom začela pisati novo. Sredi februarja bom tudi odprla anketo, kjer boste lahko glasovali za fantastiko :unicorn: ali znanstveno-fantastiko :alien:.
Lepo se imejte
Clara:spider:
SEZNAM OSEB:
Clara Roger: glavna junakinja, lažno ime: Ella East, Ella Thomson
Jonny McQueen: kriminalist, lažno ime: Sam Thomson
Tess Walker: temnopolta kriminalistka, pomaga pri razreševanju primera, lažno ime: Lisa Thomson
Jessica Talley: blond policistka, zaslišala Jamesa Kelly-ja, ima dostop do podatkov o umoru Williama Fremonta
Patrick O'Donell: višji inšpektor z oddelka za preizkovanja umorov
https://www.pil.si/forumi/pisalnica/jaz-clara-dekle-s-strehe-se-eno-jutro-v-nyc/31
"Kolikokrat najdete umorjenega tako em, porezanega?" rečem še vedno osredotočena na natisnjene slike.
Walker glasno izdihne skozi nos in utrujeno odvrne: "Iskreno povedano, ne vem, ampak lahko preverim."
Pomanem si izmučene oči ter zdrsnem na trd lesen stol. Niti za ped se nismo premaknili. Zvije me v želodcu. Umor verjeto sploh ni povezan z ropom, saj se je le-ta zgodil vsaj dan kasneje. Zaprem oči in se naslonim na neudobno naslonjalo. *i*Še ena slepa ulica.*i* si mislim *i*Samo še ena slepa ulica, ki ne vodi nikamor.*i*
Znova odprem oči in se namrščeno zagledam v stensko uro. Kovinski kazalci sporočajo, da je ura 20 in 47 minut. Upam, da si kriminalsta zaradi večerje ure ne bosta izmislila, da moram spat.
Sunkovito se dvigem. *i*Morda je to najbolj otročja odtožba ...*i* si rečem *i* ... ali pa tudi ne.*i* Znova pogledam proti izmaličenem obrazu.
"Ali imata še kakšno sliko žrtve pri banki?" se vprašujoče ozrem proti McQueenu.
Ta pokima, roko zakoplje v kup papirjev in mi ob šumeči spremljavi poda željeno fotografijo. Malomarno se zahvalim in podrobno preučim truplo. Znova in znova jo primerjam s sliko na steni, vendar ne dobim trdnega odgovora.
"Clara," me pokliče Walker iznad računalnika, vendar umolkne.
"Mm?"
Nato se ji čez obraz razpotegne spoznanje, v trenutku pozabi name in ozre se k sodelavcu: "Zakaj bi kdo želel žrtvi izmaličiti obraz?"
Kriminalist se prime za čelo: "Da žrtve ne bi prepoznali."
"Ampak zakaj bi potem v žepu pustil vizitko?"
"Da nas spelje na napačno sled? Ker je bil nepazlijiv?" na glas razmišlja.
Walker pokima: "Vzorec registerske tablice. Zakaj bi jo imeli, če bi njihovo vozilo zagotovo našli v manj kot tednu dni?"
McQueen navdušeno stopi proti mizi, za katero sedi Walker, in nadaljuje: "Da bi krivdo zvalili na Kelly-ja." Zamišljeno se spogledata in poskušata najti smisel. Všeč mi je, da si za spremembo ne skačeta v lase.
"Kdo je dal Talley podatke po času umora?" naenkrat bleknem.
"Pisali so ..."
V tem trenutku mi misli odplavajo drugam.
*i*Že želim prijeti za kljuko, ko mi pogled pritegne notranjost drugih priprtih vrat. Srce mi skoči v grlo, vendar ga kmalu umirim. Vse je dobro, samo ... Hja, samo žrtev umora leži na kovinski postelji, njegov obraz je milo rečeno neprepoznaven in krvavi strdki mu 'krasijo' lasišče.*i*
Ta *i*druga priprta vrata*i* niso bila ista kot tista, skozi katera smo kasneje šli. Walker je mene, McQueena, McEfferty in Goldengate peljala v sobo 187, ampak 'prava' žrtev je bila v sobi 188.
"Kdo ti je povedal, kje je truplo?" prekinem Walker. Srce mi naglo poskakuje.
"Oprosti, kaj?" se zmede, a popravi "Kdaj? Za prizorišče ali mrtvašnico."
"Mrtvašnica."
"Tally. Zakaj?"
"Ona ti je povedala številko sobe?" ji odgovorim z vprašanjem.
"Ja," reče Walker še vedno presenečena nad mojim 'zasliševanjem'.
"To je pomembno," se namrščim "zato prosim dobro premislite. Ali Vas je Tally poslala v sobo 189?" namerno izpostavim popolnoma novo številko.
"Ne, v 187."
Pomolčim. Walker ne bi lagala. Ali pač? Mislim, tudi ona želi rešiti primer.
"Em, bi mi lahko kdo ..."
"Bili smo v napačni sobi," prekinem McQueena. "*i*Pravo*i* truplo sem videla skozi priprta vrata v sobi 188, ko sem šla k Vam," rečem in pokimam priti kriminalistu.
------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------
Živjo,
to je 32. del in moram reči, da sem precej ponosna na njega, čeprav je krajši. Vprašanja, pripombe in utemeljena kritika so zelo dobrodošli, saj lahko le tako izboljšam svoje pisanje.
Ta zgodba bo verjetno imela 40 delov (nisem prepričana, vsakič dobim nove ideje in tako se zgodba daljša). Ko jo končam, bom začela pisati novo. Sredi februarja bom tudi odprla anketo, kjer boste lahko glasovali za fantastiko :unicorn: ali znanstveno-fantastiko :alien:.
Lepo se imejte
Clara:spider:
SEZNAM OSEB:
Clara Roger: glavna junakinja, lažno ime: Ella East, Ella Thomson
Jonny McQueen: kriminalist, lažno ime: Sam Thomson
Tess Walker: temnopolta kriminalistka, pomaga pri razreševanju primera, lažno ime: Lisa Thomson
Jessica Talley: blond policistka, zaslišala Jamesa Kelly-ja, ima dostop do podatkov o umoru Williama Fremonta
Patrick O'Donell: višji inšpektor z oddelka za preizkovanja umorov
https://www.pil.si/forumi/pisalnica/jaz-clara-dekle-s-strehe-se-eno-jutro-v-nyc/31
Odgovori:
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
ej, top del, se strinjam - ko že mislim, da boš razkrila kdo je krivec spet zapleteš zgodbo ali pa bralca odpelješ v drugo smer, stran in okoli tako da se napetost samo še stopnjuje. Uživam v vsakem delu - upam da tudi ti vsaj pol toliko kot bralci :clap::bow::blowfish::grinning:
1
ajtim (spet)
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Pozdravljena!
Že dolgo je od tega, odkar sem šla nazadnje brat tvojo zgodbo in sem se odločila, da si bom vzela prost večer in vso še enkrat prebrala. In sem. In ni mi žal :D
Najprej moram pohvaliti tvoj besedni zaklad, ki je res ogromen, takoj za tem pa še tvoj pravopis. Izredno zadovoljivo je brati zgodbo, kjer so vejice postavljene na prava mesta in so glagoli vedno uporabljeni v isti časovni obliki (res bravo, da ne prehajaš med časovi).
Tudi sama vsebina zgodbe je res dobra, ideja izvrstna in da sploh ne govorim o zapletih!
Kot je že poudaril @ajtim ko že misliš, da je krivec razkrit, se zgodba še bolj zaplete. Neverjetno. Imaš res velik talent, da znaš tako stopnjevati napetost.
Čisto sem že na trnjih glede razpleta, zato čimprej objavi nov del. Res me zanima kaj se bo zgodilo in kaj bo Clara ugotovila! (ali se samo meni zdi, ali je Tally malo vpletena v vse to?)
Skratka, zgodba je res super in ti imaš ogromno besednega zaklada.
Komaj že čakam na nov del!
Tvoja bralka,
~dragon girl
Že dolgo je od tega, odkar sem šla nazadnje brat tvojo zgodbo in sem se odločila, da si bom vzela prost večer in vso še enkrat prebrala. In sem. In ni mi žal :D
Najprej moram pohvaliti tvoj besedni zaklad, ki je res ogromen, takoj za tem pa še tvoj pravopis. Izredno zadovoljivo je brati zgodbo, kjer so vejice postavljene na prava mesta in so glagoli vedno uporabljeni v isti časovni obliki (res bravo, da ne prehajaš med časovi).
Tudi sama vsebina zgodbe je res dobra, ideja izvrstna in da sploh ne govorim o zapletih!
Kot je že poudaril @ajtim ko že misliš, da je krivec razkrit, se zgodba še bolj zaplete. Neverjetno. Imaš res velik talent, da znaš tako stopnjevati napetost.
Čisto sem že na trnjih glede razpleta, zato čimprej objavi nov del. Res me zanima kaj se bo zgodilo in kaj bo Clara ugotovila! (ali se samo meni zdi, ali je Tally malo vpletena v vse to?)
Skratka, zgodba je res super in ti imaš ogromno besednega zaklada.
Komaj že čakam na nov del!
Tvoja bralka,
~dragon girl
1
Hvala <333 Ne veš, koliko mi to pomeni :-)
Nov del je sicer že napisan, ampak mi Pisalnica nagaja in še čakam na odgovor s PIL-ove strani.
Nov del je sicer že napisan, ampak mi Pisalnica nagaja in še čakam na odgovor s PIL-ove strani.
Moj odgovor:
.png "Druščina 4"){kind=small}
girlie15
potrebuje pomoč ali nasvet v
Svetovalnica
nezadovoljstvo glede sebe
Živjo.
Sem punca, stara 16 let. Pri sebi zadnje čase opažam, da imam velik problem sama s seboj oz. z mojim izgledom.
Začnimo pri teži. Visoka sem okoli 162cm in kar nekaj časa sedaj sem imela konstantno težo 55kg. Že to se mi je zdelo veliko in sem hotela težo spraviti pod 50kg. Ko sem se s seboj končno sprijaznila in se začela imeti rada, pa BUM se zredim na kar 58kg. To se mi zdi ogromno. Ne morem brez da se vsak dan stehtam. Opažam različno, ko sem napeta imam 58kg, kakšen dan celo 56kg. Ne vem zakaj moja teža tako niha. Če mi tehtnica pokaže kilograme s katerimi nisem zadovoljna, se včasih celo zjokam, vedno pa imam zato slab dan. Mogoče je to povezano tudi s tem da sem pred nekaj meseci začela redno teči, ravno zato da bi ostala v formi in pridobila kondicijo (pa tudi da bi shujšala). Morda pridobivam mišično maso, a s seboj nisem zadovoljna. Med tekom se počutim res odlično, ker počnem nekaj zase, ampak ali je cena vredna tega da se bom zredila?
Druga težava pa je samopodoba v družbi. Na splošno sem bolj tiha in umirjena punca, a to ne pomeni da se ne znam sprostiti. Vsi s katerimi se družim največ časa vejo da znam biti tudi glasna in zabavna. S tistimi pravimi prijateljicami se res sprostim, a med sošolci in razredom pač ne morem biti taka da se kar obrnem eno vrsto nazaj k fantom in se začnem pogovarjat. Želim biti bolj sponatana, ampak ali bom potem to še vedno jaz?
Tretjič. Opažam vse ko si podobne starosti kot jaz, in veliko jih je skupaj. So pač poparčkani. Sošolke mi razlagajo kako si cele dneve pišejo s fanti. Kako hodijo na pijače skupaj z njimi. Kako grejo skupaj žurat ob vikendih. Jaz pa se borim le s to šolo in se non stop učim. Daleč od tega da ne bi že v preteklosti izvedela da sem bila kakšnemu fantu všeč, bila sem všeč že kar nekaj fantom. Ampak takrat smo bili majhni. Že sedaj si mi zdi malo zgodaj, da bi imela fanta. A, ob enem si ga želim. Tudi jaz želim biti del tega. Nisem še imela prvega poljuba, malo mi je nerodno. Nekako imaš prvi poljub pri 13, 14. Zato sem verjetno kriva sama, lahko bi bila skupaj s kom, a tega nisem hotela. Govorim si fokus mora biti na šoli. Morda pa delam napako. Jaz si želim spoznati fanta, ki me bo imel zares rad. Jaz nočem teh kratkih situationshipov in ne vem česa vsega. Jaz želim da bi me nekdo imel rad tako zares. Tako da bi mi prinesel rože, ne pa ponudil cigareta. Tako, da bi me povabil na kavo, ne pa v klub žurat. Tako, da bi me peljal v hribe, ne pa k sebi domov. Nekoga ki me bi čakal da sem pripravljena jaz. Nekako ne vem če to v tem svetu še obstaja. Za sedaj sem ugotovila le to da so vsi fantje isti. Iščim tak old love style, nekaj posebnega. Fanta s katerim bom skupaj dalj časa in ne le eno noč.
Ali ima kdo morda kakšen nasvet glede mojih problemov? Hvala vam če boste sploh prebrali. Če si kdo v današnjem svetu vzame 2minutki da prebere tako dolgo objavo.
Sem punca, stara 16 let. Pri sebi zadnje čase opažam, da imam velik problem sama s seboj oz. z mojim izgledom.
Začnimo pri teži. Visoka sem okoli 162cm in kar nekaj časa sedaj sem imela konstantno težo 55kg. Že to se mi je zdelo veliko in sem hotela težo spraviti pod 50kg. Ko sem se s seboj končno sprijaznila in se začela imeti rada, pa BUM se zredim na kar 58kg. To se mi zdi ogromno. Ne morem brez da se vsak dan stehtam. Opažam različno, ko sem napeta imam 58kg, kakšen dan celo 56kg. Ne vem zakaj moja teža tako niha. Če mi tehtnica pokaže kilograme s katerimi nisem zadovoljna, se včasih celo zjokam, vedno pa imam zato slab dan. Mogoče je to povezano tudi s tem da sem pred nekaj meseci začela redno teči, ravno zato da bi ostala v formi in pridobila kondicijo (pa tudi da bi shujšala). Morda pridobivam mišično maso, a s seboj nisem zadovoljna. Med tekom se počutim res odlično, ker počnem nekaj zase, ampak ali je cena vredna tega da se bom zredila?
Druga težava pa je samopodoba v družbi. Na splošno sem bolj tiha in umirjena punca, a to ne pomeni da se ne znam sprostiti. Vsi s katerimi se družim največ časa vejo da znam biti tudi glasna in zabavna. S tistimi pravimi prijateljicami se res sprostim, a med sošolci in razredom pač ne morem biti taka da se kar obrnem eno vrsto nazaj k fantom in se začnem pogovarjat. Želim biti bolj sponatana, ampak ali bom potem to še vedno jaz?
Tretjič. Opažam vse ko si podobne starosti kot jaz, in veliko jih je skupaj. So pač poparčkani. Sošolke mi razlagajo kako si cele dneve pišejo s fanti. Kako hodijo na pijače skupaj z njimi. Kako grejo skupaj žurat ob vikendih. Jaz pa se borim le s to šolo in se non stop učim. Daleč od tega da ne bi že v preteklosti izvedela da sem bila kakšnemu fantu všeč, bila sem všeč že kar nekaj fantom. Ampak takrat smo bili majhni. Že sedaj si mi zdi malo zgodaj, da bi imela fanta. A, ob enem si ga želim. Tudi jaz želim biti del tega. Nisem še imela prvega poljuba, malo mi je nerodno. Nekako imaš prvi poljub pri 13, 14. Zato sem verjetno kriva sama, lahko bi bila skupaj s kom, a tega nisem hotela. Govorim si fokus mora biti na šoli. Morda pa delam napako. Jaz si želim spoznati fanta, ki me bo imel zares rad. Jaz nočem teh kratkih situationshipov in ne vem česa vsega. Jaz želim da bi me nekdo imel rad tako zares. Tako da bi mi prinesel rože, ne pa ponudil cigareta. Tako, da bi me povabil na kavo, ne pa v klub žurat. Tako, da bi me peljal v hribe, ne pa k sebi domov. Nekoga ki me bi čakal da sem pripravljena jaz. Nekako ne vem če to v tem svetu še obstaja. Za sedaj sem ugotovila le to da so vsi fantje isti. Iščim tak old love style, nekaj posebnega. Fanta s katerim bom skupaj dalj časa in ne le eno noč.
Ali ima kdo morda kakšen nasvet glede mojih problemov? Hvala vam če boste sploh prebrali. Če si kdo v današnjem svetu vzame 2minutki da prebere tako dolgo objavo.
