Pisalnica - Jaz, čudakinja in pol #44

Ole!
D123 me je prisilila da objavim nov del :joy:... Tako da tu je.. Saj veste kaj sledi, lajk, komentar če ti je všeč!
Lysm! :heart: :heart: :heart:
Lp,
I love book
***
"Glej Hayle... Ne more biti konec okej? Super sta skupaj in enostavno NE GRE!" takoj, ko se usedeva začnem pogovor in njenega izraza ne spustim iz oči. Tudi ona je videti potrta, zato kar se, da hitro spremenim temo:
"Glej, zagotovo se bo vse uredilo. Ti mu samo povej, da si še vedno cela zaljubljena vanj."
"Nevem... Ali ne bom po domače zvenela kot ci**? Pa še sploh nevem kaj on čuti."
"O bog... Glej, usojena sta si okej? Samo povej mu to. IN NE NE BOŠ ZVENELA KOT CI**!"
Pomežiknem ji (seveda izgleda kot bi me v oko pičila osa nato pa bi se stepla z rokoborcem in na koncu oko probavala zapreti,skratka ogabno) in pomignem natakarju, ki počne VSE drugo kar bi moral početi. On se primaje do najine mize in izza pasa zdolgočaseno potegne beležko.
"Kaj bosta?"
"Dva hladna pomarančna sokova prosim." odvrne Hayle in ima njen pogled pogrešam-ga-rada-bi-ga-ob-sebi-ampak-mu-nič-ne-bom-rekla. "Ne, Hayle povedala mu boš kaj čutiš. Mi je vseeno kako se ti zdi."
"Ne ne bom. Smislila se bom sama s sebi in nič ukrenila."
"Zakaj me to spominja samo nase? NE BOŠ TEGA STORILA!" odločno povem in jo pogledam s pogledom ne-drzni-si-storiti-nasprotno. Ona samo zavzdihne in začne mešati njen pomarančni sok (ki ga nikoli ne naročite KER NI SVEŽE IZTISNJEN in ima okus po ponarejeni cedeviti), da žlica žvenketa ob steklo. "Hej dekleti... Lahko prisedem? Dobro bi bilo da se bolje spoznamo." reče tečka Zoe in si nadane nasmeh princeske. "No prav." ji redkobesedno odvrnem in se zagledam vs svoja ogabna stopala. Hayle in Zoe začneta govoriti o nekih rečeh sama pa do konca spijem tisto ogabno pijačo in vstanem. "Kam greš Anastazia?" vpraša Hayle in se mi nasmehne. "Poiskati Thomasa." ji povem in se odpravim. "Tomči nima časa. Šel mi je kupit obleko." z NAJBOLJ TEČNIM LEPIM GLASOM na planetu ošabno reče Zoe in me grobo potisne nazaj na stol. "Vseeno mi je." spet vstanem in kar se da hitro stečem iz kavarne.

Me: Thomas kje si? Pogovoriti se morava.

Odgovori po nekaj minutah:

Thomas:sparkling_heart::Ok, dobva se tm pr tistm kipu ok.. Pls ne me pustit 🥺🥺🥺lysm baby

Začnem si mrmrati pesem ki nima velikega smisla in se vsaj desetkrat zgubim preden pridem do lokacije. Čisto izmučena (moja kondicija bolj ko ne šepa...) se v sedem na podstavek ko me nekdo objame id zadaj preko ramen. "Mislim da imava problem Thomas..."


***