. »Zala! Kam pa kam! Pridi tu greva!« je vzkliknila babica in mi pomahala. Hitro sem stekla do nje. »No vidiš to je pa tako ko si zaljubljen. Pač vse delaš narobe ali pa sploh ne misliš!« je še dodala babica in se mi zarotniško nasmehnila. Jaz pa sem od sramote zardela in si želela da se bi samo eno in sicer, da se bi pogreznila v tla. Nekaj časa me je babica gleda. Ampak ne ostro ampak toplo in skrivnostno. »No pojdiva no že. Mami zagotovo ne bo všeč, da se tako dolgo klativa zunaj« je vzkliknila in mi v roke potisnila solato. Prav je imela glede mami, ko sva se vrnili domov je bila mami videti precej huda. »Ja kje sta pa hodili toliko čas?« je kar bruhnilo iz nje. »Ja k sosedom sva šli po zelenjavo in ostalo. Za zajtrk.« je babica hitro rekla. »Aha dobro me je že skrbelo, da bom ostala brez zajtrka.« je rekla mami malo bolj omehčano. »Naslednjič bo šla pa Zala sama k sosedom po sola to in kruh.« je veselo dodala babica in mi pomežiknila.

Upam da vam je všeč! Če vam je napište komentar al pa stisnte <3 mi velik pomen da berete!