Nadaljujmo!

Nekaj časa sem gledala za njima nato pa sem se posvetila učiteljici. Ta me je gledala precej drugače kakor sem si zamislila. Videti je bila vesela in nasmejana. Veselo je začela: »Da nebi mislila da sem te zadržala zaradi kakšne slabe stvari« Nato me je nekaj časa mirno gledala potem pa nadaljevala: »Prav nasprotno! Samo vesela sem da se vsaj ti družiš s Sofijo. Večinoma je sošolke ne sprejmejo v svojo družbo. Pa smo se glede tega že veliko pogovarjali. No samo to sem ti hotela reč.« Potem se je obrnila in že hotela iti iz razreda ko je nenadoma vzkliknila: »Oh, sem pa res čudna! Sploh se nisem predstavila! No če še ne veš sem Doroteja! Lahko me kličeš kar učiteljica Teja. Pišem se pa Dolinar in učim slovenščino. Ti si pa Zala Gerčar Kajne?« »Res je!« sem pritrdila in se ji nasmehnila. »No, le pojdi! Šolskega odmora je že skoraj konec!« je zaklicala in se ozrla po urniku in še dodala: »Zdaj pa imate…Šport! Predlagam ti da raje ne zamudiš že na prvo šolsko uro, saj je učiteljica zelo stroga.« Pogledala sem na uro in res! Imela sem samo še eno minuto! To v resnici sploh ni bil tak problem. Nekaj drugega je bilo! Še hujšega!

Hvala, ker bereš!