Živjo, torej vem, da je mesece od tega ko sem nazadnje objavila del, zato mi ne zamerite, a tukaj je nov:
Uživajte!
Med kosilom mi je postavila veliko vprašanj o šoli. Ko sem končno pjedla in odhitela gor, naredila sem domačo nalogo, no resno kdo da domačo nalogo na prvi dan šole? No ja naša učiteljica za slovenščino gospa Novak pravi, da delanje doma povečja »produktivnost« v šoli. Neja i je povedala, da nje nihče ne mara, pravi, da je najstrožja učiteljica na šoli. Hvala bogu imamo slovenščino le tri krat na teden. Ko sem naredila domačo nalogo je bilo že temno. Odšla sem dol in se poslovila od mami. legla sem se v posteljo in razmišljala o dnevu, ko sem začutila najprej dve nato štiri tačke na trebuhu. »Piki!« sem ga pobožala po puhasti glavi »pridi mucek mali«. Ulegel se je name in skupaj sva zaspala.

Zjutraj me je zbudila glasna budilka, vstala sem se, se uredila in se spustila po stopnicah v pritličje. Mame ni bilo več doma, zgodaj je odšla v službo. Groza me je bila, ko sem pomislila, da morem nazaj v šolo. Vzela sem torbo in zaklenila vrata, bo kar, pač bo.

Ko sem prišla v šolo, je bilo isto kot včeraj, vsi so strmeli vame in šepetali. Z lasmi sem si zakrila obraz in, čeprav je bilo zunaj vroče sem nosila kavbojke in zelen pulover. Rokave sem si vlekla čez zapestja. Glavo sem potiskala med ramena in poskušala ne poslušati otrok, zlobnih otrok, ki so drobili mojo samozavest košček za koščkom… na enkrat sem začutila roke na mojih ramenih, bila je Neja.
»Živjo!« nasmehnila se mi je vrnila sem ji nasmeh. In tako je bil delček moje samozavesti še tam, en sam delček na katerega se je včeraj podpisala Neja.
Lp
A7