Led
by ☆Isa☆

Gledam predse,
sedim na stolu,
trd les zažira se mi v telo.

Zelena, zelena, zelena je tabla
Vse lepo.
Čakaj, bela kreda drsa čez zelene planjave,
ne razberem pisave res ne,
pred očmi se mi megli,
zelena, zelena, zelena,
preplavi mi oči.

Rada te imam,
zares!
Ta moj napev v glavi zdaj je le odmev.
Ljubim te,
v resnici pa te ne,
nemoč po vsem telesu me ščemi,
rada bi verjela,
rada bi zašla,
a, kaj se le slepim?
Ljubim te,
v resnici pa te ne.

Spet mukoma pogledam,
rdeči prameni zbadajo oči,
Ne, to niso plameni,
le prameni znane postave pogled skeli.

Ne, pogledam stran,
to nisem jaz,
ni moj ta obraz!
Le sanje so, in kmalu se zbudim,
iz te more se osvobodim.

A ne, žalost preplavi me,
to niso sanje,
to moje življenje je.
Začutim mrzel hlad, rezko bolečino,
pod nogami se mi zavrti,
spodrsne mi.

Padem
in
padam,

dalje
in
dalje,

pobrati se hočem, ne gre mi najbolje,
nevem kam naj grem,
nimam več volje.

Le moje solze grejejo me,
kaj zmano zgodilo se bo,
neve nihče....

Oprosti mi oprosti,
nočem nič od tega,
Res!
Le rada bi drugam odšla,
z tega leda spolzkega.




Ja no..mal preveč depresivno ampk mi je všeč tko to js počnem med slovenščino literally lol. Pač našla sem moj stari zvezek za pesmi in jih mam toook noter napisanih loh vam še kako napišem:3
Drgac backstory te pesmi je k smo mel v sedmem nadimeščanje slovenščino in smo mel matematiko in se mi ni nč dal delat in sem napisala prvotno to pesem kokr ljubim te v resnici pa te ne za matematiko pa šolo zdej je pa kokr življenje...Pa te rdeči prameni je moja učitlca za matematiko k je ginger lol...