7.del: Slab občutek
Kirimo se slabo počuti da se je hotel dotakniti, Kristina pa še bolj, a Kirimo ji reče:
KIRIMO:”Res mi je žal, kako se ti lahko oddolžim? Bi šla na večerjo?(jdgfgu jdhiwo, uyr jsobb fiivvoi? Tu mi kimana?”
Kristino je strah a ne sme zavrniti ali pa bo posumil da nekaj ni vredu.
KRISTINA:”Vredu, lahko...Kdaj pa?(oki, karu...Kiki pi?)”
KIRIMO:”Bi šla danes ob 18.30?(tu riri kom 18.30?)”
Kristina pa ima eno težavo, ob 18ih se ji začne predstava v šoli a ne more mu tega reči ali pa bo vedel da je človek.
KRISTINA:”Žal ne morem takrat, ker...ummm, no...imam večerjo z družino... nisem jih videla že okrog 2 leti!(tiki no kano, ki... haaaa, nu...kiri večimo ti drumi... ni kimo kol 2 lom!)”
Kristini je težko lagati, nikoli prej še ni lagala.
KIRIMO:”Kako lepo,... kaj pa jutri ob 15.30?(kuk ldkf,... k jrt pop 15.30?)
KRISTINA:”JA! To bi bilo super!(DLDČO! Ki mini te sup!)”
Tako gresta vsak v svojo pot in si rečeta:”Khufhi Timisnj!” kar pomeni:”Adijo lepo se imej”.
Ko Kristina pride nazaj vse to pove Cvaru in Johnu. Obadva sta vesela da se je zaljubila, a jezna da v njega. Naslednji dan se Kirimo in Kristina spet srečata v restavraciji.
KIRIMO:”Živjo! Kako si!(kili! Kj soj!)”
KRISTINA:”Pa vredu, vesela sem da se spet srečava!(kr pt, vsl ti me sej sara!)”
KIRIMO:”Tudi jaz sem!(ki me ja!)”
Ob tem obadva malo zardita in se močno pogledata. Hočeta se poljubiti a Kristina se spomni da ne sme in pogleda v svojo torbico. Kirimo je malo užaljen.
KRISTINA:”No, ummm...Kaj bova jedla?(ni, haaaaa... ki jud?)”
KIRIMO:”Kaj pa tole!(pokaže na sliko na meniju)izgleda mi zelo dobro!(ki tu! Zi ku mi lupi!)”
KRISTINA:”okej!(oki!)”
Naročita in pojeta potem se še malo zardelo pogovarjata in odideta.