MAMA: Layla, Kessy?
(Ni odgovora.)
MAMA: Layla................ Kessy.................... Dekleti, kje sta!???!?!?!?!?!?

NADALJEVANJE:

MAMA: Ne bom se igrala vajine igre! Kje sta?
(ni odgovora)
MAMA: Layla! Kessy!
(Mama odteče po stopnicah navzgor.)
MAMA: Kessy, Layla, kje sta? Prosim, oglasita se! Kje sta?
(Mama odteče po vsopnicah navzdol do vrat spodnje kopalnice.)
MAMA: Prosim, naj bo trak še vedno zalepljen preko okna, prosim, naj bo trak še vedno zalepljen preko okna!
(Mama odpre vrata.)
MAMA: Prosim, naj bo trak zale...... Ni zalepljen preko okna. Joj, kaj bom zdaj? Punci, se igrata z mano? Takoj sem! Ne, ne, ne, ne, ne, ne!!!!! (potiho) Layla, Kessy, kje sta?

Z NEZNANCEM

LAYLA: AAaaaaaa, spusti me!
(Ko so že dobrih 200 metrov od hiše, neznanec Layli in Kessy zveže roke, noge in nanjiju potegne vreči. Nato Laylo in Kessy da v prtljažnik in si sede v avto. (Avto je bil seveda od neznanca.))

PO 2 URAH VOŽNJE Z AVTOM

(Neznanec vreči v katerih sta Layla in Kessy sname z njiju in ju vodi po neki temačni ulici.)
KESSY: Daj no, človek! Spusti me!
LAYLA: Em, Kessy, najbolje, da se ne pritožujeva.......
(Neznanec zavije z ulice in hodi proti neki stari stavbi. Ko so prišli noter, je postala popolna tema. Layla in Kessy sta se veliko spotikali, neznancu pa je očitno ta pot bila znana. Hodili so po stopnicah navzgor. Ko so prišli do velikih vrat, je neznanec (za zdaj Chris) vtipkal kodo, ki je na žalost nobena od deklet ni videla. Stopili so skozi. Ko so stopili skozi vrata, sta Layla in Kessy zagledali sobe (malce sta se že privadili temi) in videti so bile kot rečene "ZAPORNIŠKE CELICE." Layla in Kessy sta se spogledali. Nato je Chris (od zdaj bomo rekli Chris, ne več neznanec) odprl eno od njih in punci porinil noter ter zaklenil vrata s ključem. Potem je odšel. Nasproti celice v kateri sta bili Layla in Kessy, je bila še ena. V njej so bile trojčice Larisa, Alisa in Kalisa. Zraven njih pa je bila še njihova sestra Melisa.)
LAYLA: Hej. Jaz sem Layla, to pa je moja nadležna sestrična Kessy. Pa ve?
LARISA: Jaz sem Larisa. Ena izmed trojčic. To je Alisa, ki je sramežljive sorte, tam je Melisa, zadaj pa Kalisa. Jaz, Alisa in Kalisa smo trojčice, Melisa pa je naša najstarejša sestra. Me veseli.
KESSY: Uau. Trojčice. Lepo. Samo prosim ne nama zamerit, če kdaj zamenjava katero.
ALISA: Brez skrbi. Tega smo že navajene. In, kakšna je vajina zgodba, da sta pristali tu?
LAYLA: No, k nam domov je nekdo vlomil, zasačili smo ga, ampak je "pobegnil". Potem je moja poklicala policijo in ko so odšli, je tisti "nekdo" vlomil še enkrat, vendar takrat je "vzel" mene in Kessy in BUM! Pristali sva tukaj! Em, kje že?
MELISA: Ne vemo. Želita slišati našo zgodbo?
KESSY: Ja, lahko?
KALISA: Seveda. Larisa?
LARISA: Me smo nekega večera šle na sprehod po gozdu. Tam smo videle lovca, ki običajno ob tej uri že čaka na živali. Šle smo bliže, da bi ga pozdravile. Ko smo ga pozdravile, se ni premaknil. To je bilo zelo čudno. Večkrat smo ga poklicala, vendar zaman. On ni niti trznil. Potem se je iz grmovja prikazal naš oče, in na nas vrgel mrežo. Nato nas je pripeljal sem. Nismo imele pojma, kaj se dogaja okrog nas. Nato smo slišale, da nas nameravajo izkoristiti za neko napravo ali stroj, ki jo/ga izdelujejo. No, tega ne bi smele slišati...... Na žalost pa smo preslišale del, ko so se pogovarjali kaj bodo s to napravo naredili. Vemo samo, da nič dobrega in ugotovile smo, da bi morali čim prej zbežati ali pa se rešiti tega, drugače, se ne bo dobro končalo za nas....
LAYLA: Kako dolgo pa ste že tukaj?
ALISA: Uuh, tam nekje 3 tedne.... Približno.
KESSY: Ali mislite, da bomo tukaj dolgo?
MELISA: Tako izgleda..........
LAYLA: Moramo najti način, da pobegnemo od tukaj. Nemudoma!

SE NADALJUJE...