Pisalnica
To je v bistvu moja stara zgodba Francozi v copatih, le da pod drugim naslovom. V prvih delih bom združila stare dele zgodbe. upam da vam bo všeč.
Claire je spet jokala. Šibki alarm na razbitem telefonu jo je opomnil, da mora v službo. Nataknila je ponošen plašč in se odpravila. Med potjo je razmišljala. Njen oče, pomemben znanstvenik, je odšel na službeno pot. A med povratkom je precej prazno letalo iz neznanega razloga strmoglavilo in niso našli preživelih. To se je zgodilo že slab mesec nazaj, a Claire je bila še vedno potrta.
Vstopila je skozi stranska vrata zanikrne kavarne v stranski ulici Jasillyja. Stregla je nekoliko odsotno, zato je se je nekaj gostov začelo razburjati. A utišal jih je mogočni Bob, lastnik kavarne in pretepač. Claire je siknil, naj nekoliko bolje opravlja svoje delo. Claire je zavzeto prikimala in zbrala misli. To mora narediti za Louise, za mamo. Bila je bolna in sestro Louise sta morali sami služiti denar. Po koncu dela se je zavalila v posteljo in v hipu zaspala.
Naslednji dan je bila nedelja. Dan za oddih, a plačevanje najemnine. Sestra je preštela denar.
"134 €. Na tesno bo šlo."
To je držalo. Najemnina je znašala 60€, računi 20€, kar je pomenilo, da jim ostane le 54€ za cel teden. Skuhala je puste makarome za mamo pa še čaj. Pojedle so v tišini. Claire je šla brati knjigo. Med branjem je zacingljal telefon. Na zaslonu se je izpisalo: Jaz vem...
Dekletu je od presenečenja zastal dih. Odločila se je da za to ne bo povedala setri in mami, dokler ne dobi nadaljevanja sporočila. Saj ne ve kaj pošiljatel ve in mogoče se laže. Pospravila je napravo in se spet poglobila v knjigo. Kmalu se je naveličala in odšla na stranišče. Videla je Louise, ki je pospravljala in čistila. Sestra se ji je nasmehnila. Claire je le odšla naprej.
Pač to so prejšnji trije deli ki sem jih združila.
Bye, GinnyWF
Claire je spet jokala. Šibki alarm na razbitem telefonu jo je opomnil, da mora v službo. Nataknila je ponošen plašč in se odpravila. Med potjo je razmišljala. Njen oče, pomemben znanstvenik, je odšel na službeno pot. A med povratkom je precej prazno letalo iz neznanega razloga strmoglavilo in niso našli preživelih. To se je zgodilo že slab mesec nazaj, a Claire je bila še vedno potrta.
Vstopila je skozi stranska vrata zanikrne kavarne v stranski ulici Jasillyja. Stregla je nekoliko odsotno, zato je se je nekaj gostov začelo razburjati. A utišal jih je mogočni Bob, lastnik kavarne in pretepač. Claire je siknil, naj nekoliko bolje opravlja svoje delo. Claire je zavzeto prikimala in zbrala misli. To mora narediti za Louise, za mamo. Bila je bolna in sestro Louise sta morali sami služiti denar. Po koncu dela se je zavalila v posteljo in v hipu zaspala.
Naslednji dan je bila nedelja. Dan za oddih, a plačevanje najemnine. Sestra je preštela denar.
"134 €. Na tesno bo šlo."
To je držalo. Najemnina je znašala 60€, računi 20€, kar je pomenilo, da jim ostane le 54€ za cel teden. Skuhala je puste makarome za mamo pa še čaj. Pojedle so v tišini. Claire je šla brati knjigo. Med branjem je zacingljal telefon. Na zaslonu se je izpisalo: Jaz vem...
Dekletu je od presenečenja zastal dih. Odločila se je da za to ne bo povedala setri in mami, dokler ne dobi nadaljevanja sporočila. Saj ne ve kaj pošiljatel ve in mogoče se laže. Pospravila je napravo in se spet poglobila v knjigo. Kmalu se je naveličala in odšla na stranišče. Videla je Louise, ki je pospravljala in čistila. Sestra se ji je nasmehnila. Claire je le odšla naprej.
Pač to so prejšnji trije deli ki sem jih združila.
Bye, GinnyWF
Moj odgovor:
kdosplohsem
potrebuje pomoč ali nasvet v
Svetovalnica
hkrati bi rada bla punca in fant
Hej!
Js ne vem, kdo sploh sem. Pač različno sem razpoložena in se zato tut vsak dan/teden mal drgač počutim. Že tko mi pa tut samozavest ful niha (enkrat sem glih nekak samozavestna, pol pa npr. vidm koga bolj kul od mene in spet nism). Da grem k bistvu: nekak bi bla hkrati punca in fant. Stara sem 15, moj stil je tko oversized in baggy - seprav tomboy (delno zato, ker sem bolj fantovska punca, delno pa zato, ker me je sram mojga telesa - nočm nost oprijetih stvari). Sem bolj fantovska punca za ene stvari (so mi všeč stvari, ki so stereotipno všeč fantom, se obnašam mal bolj tko kot fantje - sedim tko, jem tko ig ... na tak način) in to me ne mot. Verjetno taka pač sem in to mi je všeč. Ampak pol so pa momenti, ko si pa želim bit bolj girly. Pač velikrat sem v konfliktu sama s sabo. Po eni strani bi rada bla dominant v odnosu, po drugi strani ne ... Ne vem. Pa tut pridejo trenutki, ko bi rada nosila oprijete stvari, tope, bikini kopalke (tut na morju me je ful sram in mam enodelne) ... Sram me je mojga telesa ig, nekak ne bi mela ženskega telesa, ampak basically flat vse, hkrati pa bi rada bla ponosna na svoje telo in pač nosila ženske obleke. Dejansko ne vem kako nej to razložim ... Pač nekak bi rada ravnala kot moški, ampak včasih bi pa rada, da nekdo ravna z mano kot moški. Rada bi nosila obleke pa oblekce, hkrati pa suite (ampak vem, da mi ne bojo nikol stal tko kot moškim, ker mam prsi - to je še en problem). A mate kakšno idejo, kako nej se bolj spoznam? Pa kako nej se sprijaznim s tem, da sem pač ženska in se vzljubim tako, kakršna sem (s telesom in vsem vred)? Plus kako nej premagam to sramežljivost in začnem nosit oprijete stvari, ker si to (včasih) želim? In a se vam zdi normalno, da menjavam svoj stil (neke dneve bolj tomboy, druge bolj girly)?
Upam, da ste razumel, kaj sem hotla povedat. Vesela bom vsazga komentarja!
Lp
Js ne vem, kdo sploh sem. Pač različno sem razpoložena in se zato tut vsak dan/teden mal drgač počutim. Že tko mi pa tut samozavest ful niha (enkrat sem glih nekak samozavestna, pol pa npr. vidm koga bolj kul od mene in spet nism). Da grem k bistvu: nekak bi bla hkrati punca in fant. Stara sem 15, moj stil je tko oversized in baggy - seprav tomboy (delno zato, ker sem bolj fantovska punca, delno pa zato, ker me je sram mojga telesa - nočm nost oprijetih stvari). Sem bolj fantovska punca za ene stvari (so mi všeč stvari, ki so stereotipno všeč fantom, se obnašam mal bolj tko kot fantje - sedim tko, jem tko ig ... na tak način) in to me ne mot. Verjetno taka pač sem in to mi je všeč. Ampak pol so pa momenti, ko si pa želim bit bolj girly. Pač velikrat sem v konfliktu sama s sabo. Po eni strani bi rada bla dominant v odnosu, po drugi strani ne ... Ne vem. Pa tut pridejo trenutki, ko bi rada nosila oprijete stvari, tope, bikini kopalke (tut na morju me je ful sram in mam enodelne) ... Sram me je mojga telesa ig, nekak ne bi mela ženskega telesa, ampak basically flat vse, hkrati pa bi rada bla ponosna na svoje telo in pač nosila ženske obleke. Dejansko ne vem kako nej to razložim ... Pač nekak bi rada ravnala kot moški, ampak včasih bi pa rada, da nekdo ravna z mano kot moški. Rada bi nosila obleke pa oblekce, hkrati pa suite (ampak vem, da mi ne bojo nikol stal tko kot moškim, ker mam prsi - to je še en problem). A mate kakšno idejo, kako nej se bolj spoznam? Pa kako nej se sprijaznim s tem, da sem pač ženska in se vzljubim tako, kakršna sem (s telesom in vsem vred)? Plus kako nej premagam to sramežljivost in začnem nosit oprijete stvari, ker si to (včasih) želim? In a se vam zdi normalno, da menjavam svoj stil (neke dneve bolj tomboy, druge bolj girly)?
Upam, da ste razumel, kaj sem hotla povedat. Vesela bom vsazga komentarja!
Lp
POIŠČI PILOVCA/KO
Pogosta vprašanja
POSVOJI ŠNOFIJA!
Priljubljene objave
Oglas
Zadnji odgovori
Haha suoer je! Nisem si mislila da bo tako ...
.jpg "Dekle we can do this"){kind=small}
Mi je zeloo več, mogoče pa bi naslednjič ...
