Bilo je konec kosila. Poslovili smo se in oče je odšel. A, sem takoj začutila tišino. Vse je bilo tiho. Počutila sem se kot da nekaj manjka.Zato sem šla na sprehod. Bilo je toplo lepo mirno, v glavnem vse je bilo kot mora biti.
Še 5 minut nisem hodila in že sem srečala Žana. Bilo mi je neprijetno. Če mene vprašate se z njim raje ne bi pogovarjala.
ŽAN :>> Hej <<
JAZ: O, kako si?
ŽAN :Vredu... A se lahko pogovorim s tabo?
JAZ : ja!
Šla sva po poti naprej.
JAZ : Kaj si hotel povedati?
ŽAN: no..... , saj veš tisti najin pogovor nazadnje? V bistvu zadnjič nisem imel poguma da bi ti to povedal zato bom pa ti zdaj.
Približeval se je k meni s celim telesom nato pa samo še z glavo. Upala sem samo da me ne bo poljubil, a se je ravno to zgodilo. Ta poljub je bil moj prvi in tako čaroben da ga ne znam opisati.
ŽAN: Aleks, ljubim te.
Objela sem ga in se začela jokati.
JAZ: Jaz tudi tebe ljubim.
Nato sva se Š malo družila in potem sva se žal morala posloviti saj me klicala mama. Še samo enkrat sva se poljubila in nato poslovila.
Še sedaj mi je čudno reči, da imam fanta.In to je najina skrivnost saj ne veva kako bi na to odgovorili s starši.