Ojla.
Nova zgodba!
V svoji sobi za mizo sedi dekle. Ima svetlo rjave,goste, valovite lase ter lešnikovo rjave oči. Stara je 16 let.(https://images.app.goo.gl/h7juihm8jenUxHm59) " Mary! Se lahko pogovorimo?" se iz spodnjega nadstropja zasliši mamin glas. Mary zavije z očmi. Tipično za starše. Ravno, ko se spravi k delu jo kličejo. Odskaklja po stopnicah. Njeni lasje poskakujejo za njo. V dnevni sobi v naslonjaču sedi mama. " Prisedi." je mama velela in pomignila na naslonjač nasproti sebe. Takrat je v sobo prišel oče in sedel na stol ob ženi. Za nobenega od njiju ne bi mogel reči, da je podoben svoji hčerki. Oba imata svetle, ravne, kratke lase in modre oči. (Mama:https://images.app.goo.gl/uVNmVb24xCigr1fw7
Oče:https://images.app.goo.gl/6WQLhaCZhmUVrL7V8). Mary je začela s pogledom preskakovati zdaj z mamo zdaj na očeta. Mama je odprla usta. " Mary.... Novico imava. Preselili se bomo." Njena hčer je presenečeno zamežikala v svoja starša. " Kam pa?" je nejeverno vprašala. " V Francijo. In sicer v Pariz." je odgovoril oče. Mary je skočila na noge. " Kaj?! Ne moreta mi narediti tega! New York je moj dom! V Ameriki sem se rodila!" so ji pregoreli živci. " Mary! Pomiri se! Samo nase misliš!" je tedaj glas povzdignil tudi oče. Mama se je poskusila splaziti iz prostora, saj ne mara prepirov. Ravno je odprla vrata, ko je v sobo padla Maryjina mlajša sestra Emily. " Kaj delaš tukaj?" je vprašala mama. Tedaj jo opazita tudi Mary in oče. Emily izgleda natanko tako kot starša. ( https://images.app.goo.gl/ngtnASckoh3FPrS77) "Prisluškovala sem. In kaj potem?" predrzni reče. Če se od Mary razlikuje že po videzu je tudi po karakterju popoln kontrast. Emily je predrzna, Mary pa tišja. Starša svoji hčerki naženeta iz sobe. Takoj, ko so se zaprla vrata je Emily začela zbadati svojo starejšo sestro. "Izobčenka, izobčenka. Šleka pac tu imaš!" " Emily, prosim nehaj!" jo je Mary rotila. Res ji ni bilo prijetno. " Izobčenka, izobčenka, izobčenka, ...." je Mary odzvanjalo v glavi. Še preden se je zavedala kaj počenja je že Emily zvijala roko na hrbet. " Mama! Oči! Boli!" je Emily kričala in javkala. K njima sta v trenutku pritekla starša. " Mary! Kaj se to pravi?! Takoj v svojo sobo!" jo je nahrulil oče. " Prav." se ne Mary prvič v svojem življenju odrezala nazaj. Odločno je odkorakala v svojo sobo in zaloputnil z vrati. Oblile so jo solze besa, žalosti, krivice.
Nova zgodba!
V svoji sobi za mizo sedi dekle. Ima svetlo rjave,goste, valovite lase ter lešnikovo rjave oči. Stara je 16 let.(https://images.app.goo.gl/h7juihm8jenUxHm59) " Mary! Se lahko pogovorimo?" se iz spodnjega nadstropja zasliši mamin glas. Mary zavije z očmi. Tipično za starše. Ravno, ko se spravi k delu jo kličejo. Odskaklja po stopnicah. Njeni lasje poskakujejo za njo. V dnevni sobi v naslonjaču sedi mama. " Prisedi." je mama velela in pomignila na naslonjač nasproti sebe. Takrat je v sobo prišel oče in sedel na stol ob ženi. Za nobenega od njiju ne bi mogel reči, da je podoben svoji hčerki. Oba imata svetle, ravne, kratke lase in modre oči. (Mama:https://images.app.goo.gl/uVNmVb24xCigr1fw7
Oče:https://images.app.goo.gl/6WQLhaCZhmUVrL7V8). Mary je začela s pogledom preskakovati zdaj z mamo zdaj na očeta. Mama je odprla usta. " Mary.... Novico imava. Preselili se bomo." Njena hčer je presenečeno zamežikala v svoja starša. " Kam pa?" je nejeverno vprašala. " V Francijo. In sicer v Pariz." je odgovoril oče. Mary je skočila na noge. " Kaj?! Ne moreta mi narediti tega! New York je moj dom! V Ameriki sem se rodila!" so ji pregoreli živci. " Mary! Pomiri se! Samo nase misliš!" je tedaj glas povzdignil tudi oče. Mama se je poskusila splaziti iz prostora, saj ne mara prepirov. Ravno je odprla vrata, ko je v sobo padla Maryjina mlajša sestra Emily. " Kaj delaš tukaj?" je vprašala mama. Tedaj jo opazita tudi Mary in oče. Emily izgleda natanko tako kot starša. ( https://images.app.goo.gl/ngtnASckoh3FPrS77) "Prisluškovala sem. In kaj potem?" predrzni reče. Če se od Mary razlikuje že po videzu je tudi po karakterju popoln kontrast. Emily je predrzna, Mary pa tišja. Starša svoji hčerki naženeta iz sobe. Takoj, ko so se zaprla vrata je Emily začela zbadati svojo starejšo sestro. "Izobčenka, izobčenka. Šleka pac tu imaš!" " Emily, prosim nehaj!" jo je Mary rotila. Res ji ni bilo prijetno. " Izobčenka, izobčenka, izobčenka, ...." je Mary odzvanjalo v glavi. Še preden se je zavedala kaj počenja je že Emily zvijala roko na hrbet. " Mama! Oči! Boli!" je Emily kričala in javkala. K njima sta v trenutku pritekla starša. " Mary! Kaj se to pravi?! Takoj v svojo sobo!" jo je nahrulil oče. " Prav." se ne Mary prvič v svojem življenju odrezala nazaj. Odločno je odkorakala v svojo sobo in zaloputnil z vrati. Oblile so jo solze besa, žalosti, krivice.
Odgovori:
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Super!!!!!!!!!!!!:yellow_heart::heart::green_heart::blue_heart::purple_heart::kissing_smiling_eyes::kissing_smiling_eyes:
0
Moj odgovor:
Zmedena_10
potrebuje pomoč ali nasvet v
Svetovalnica
Odnos s prijateljem, ki pomeni malo več kot prijatelj
Živjo!
Trenutno me skrbi odnos z mojim bivšim prijateljem, ki mi je mesec nazaj začel pomeniti malo več kot le prijatelj. Naj razložim. Prejšnje leto sva se začela družiti na eni veselici, kjer je on mene šprical in me še naslednjih nekaj mesecev zafrkaval, da sem bila mokra. Baje da sem mu bila všeč od takrat dalje. Potem smo šli skupaj na astronomski vikend, na katerem smo se resnično povezali in imeli lepo. Večinoma se je potikal okrog mene, uporabljal moj parfum, mi stikal po stvareh in celo omenil, da bi raje spal pri meni v sobi, vendar takrat temu nisem pridajala nekega velikega pomena. Tudi po taboru smo se pozdravljali, se družili in se skupaj smejali, ampak jaz resnično nisem misila, da si on želi imeti kaj z mano. Bila sem pripravljena, da bi bila z njim, a ker on ni nič naredil v tej smeri, sem se sprijaznila s tem, da sva pač samo prijatelja. Začela sem se družiti z nekaj drugimi fanti, med drugim tudi z njegovim prejšnjim najboljšim prijateljem, kar ga je očitno zmotilo, saj me je nehal pozdravljati in mi je celo rekel, da je to zato, ker se družim s tem njegovim prijateljem. Nekaj časa je bilo potem spet vse po starem, kar en večer pa mi je napisal, da je moker in mi v nekaj sporočili napisal ljubezensko pesem (že obstoječo), kar me je precej šokiralo in nisem vedela, kako naj reagiram in sem mu napisala, da si mora pač nekatere stvari zaslužiti. Ko me je naslednji dan vprašal, kaj naj bi to pomenilo, sem le skomignila z rameni in mu odvrnila, da naj si razlaga po svoje. Takrat sva nazadnje komunicirala v živo. Mesec po tem sem ugotovila, da do njega gojim malo močnejša čustva in me je skrbelo, zakaj se najin odnos slabša. Nekajkrat sem ga vprašala, pa je vedno odgovarjal, da je vse vredu in da se mu le zdi, da sva se malo oddaljila, kar me seveda ni zadovoljilo, saj je bilo očitno, da gre za nekaj večjega. Bil je celo na moji valeti (eno leto je mlajši) in se je zjokal???? Prijateljice so mi ves čas govorile, da brez prestanka gleda mene, ampak sem oseba z zelo slabim mnenjem o sebi, ki zelo težko verjame, da je komu všeč in si raje zanika, kot pa da vidi to, kar se resnično dogaja, saj sem bila že nekajkrat razočarana. No, uglavnem, nisem več prenesla tega, da je med nama taka vrzel, še posebaj zato, ker se nama je v tem šolskem letu toliko lepega zgodilo in sem preprosto zbrala pogum in mu priznala, kaj čutim do njega, vedoč, da so šanse za obojestransko naklonjenost zelo majhne, kar je bilo upravičeno, saj se je njegov odgovor glasil, oprosti, ampak ne počutim se isto. Bila sem žalosna, ampak sem se zavedala, da se v življenju redko kdaj zgodi, da se stvari obrnejo tako, kot pričakujemo. Najbolj me je zabolelo, ko je nekaj dni po tem mojemu prijatelju rekel, da mu grem že eno leto na k**** in da se je družil z mano samo zato, ker ni imel druge. Pa je bil on tisti, ki je želel mojo pozornost, mi konstantno kradel stvari in se podil okrog mene. Bila sem zelo razočarana in prizadeta, čeprav so mi prijatelji rekli, da je to rekel zato, ker je bil razočaran in obupan, saj nisem videla, da je zaljubljen vame in ni vedel, kaj naj naredi. Vendar se mi kljub temu zdi sebično, da se obnašaš, kot da ti je za nekoga totalno vseeno in ga poskušaš prizadeti le zato, ker ni opazil nečesa, za kar se mimogrede, niti nisi potrudil, da bi jaz videla. Nikoli ni neposredno pokazal, da bi mu bilo mar zame niti je kadarkoli rekel kaj v zvezi s tem. Po tistem si še komaj kaj snepava in se ne pogovarjava več, čeprav tako njegovi kot moji prijatelji trdijo, da je resnično bil zaljubljen vame in da je to le njegova reakcija na moje malce nonšalantno obnašanje. Zdaj so na nekem taboru in njegov najboljši prijatelj mi ves čas pošilja njegove slike in mi piše, da me on čaka in podobne neumnosti. Iskreno mislim, da se le norčujejo iz mene, saj njega vsa ta zafrkancija sploh ne moti, ponavadi se upira. Za nekatere je to dober znak, sama pa si nočem dajati lažnega upanja, ker toliko, kolikor mi je on pomenil, mi ni še nihče in nikoli ni bolelo tako, kot je zdaj.
Vseeno pa me firbec matra ali sem jaz res eno leto živela v lažeš in sem mu slepo verjela ter videla nekaj, česar ni bilo ali pa gre le za njegov ranjen ego, čez katerega ne more iti.
Se opravičujem za ta roman in hvala že vnaprej za odgovor
Trenutno me skrbi odnos z mojim bivšim prijateljem, ki mi je mesec nazaj začel pomeniti malo več kot le prijatelj. Naj razložim. Prejšnje leto sva se začela družiti na eni veselici, kjer je on mene šprical in me še naslednjih nekaj mesecev zafrkaval, da sem bila mokra. Baje da sem mu bila všeč od takrat dalje. Potem smo šli skupaj na astronomski vikend, na katerem smo se resnično povezali in imeli lepo. Večinoma se je potikal okrog mene, uporabljal moj parfum, mi stikal po stvareh in celo omenil, da bi raje spal pri meni v sobi, vendar takrat temu nisem pridajala nekega velikega pomena. Tudi po taboru smo se pozdravljali, se družili in se skupaj smejali, ampak jaz resnično nisem misila, da si on želi imeti kaj z mano. Bila sem pripravljena, da bi bila z njim, a ker on ni nič naredil v tej smeri, sem se sprijaznila s tem, da sva pač samo prijatelja. Začela sem se družiti z nekaj drugimi fanti, med drugim tudi z njegovim prejšnjim najboljšim prijateljem, kar ga je očitno zmotilo, saj me je nehal pozdravljati in mi je celo rekel, da je to zato, ker se družim s tem njegovim prijateljem. Nekaj časa je bilo potem spet vse po starem, kar en večer pa mi je napisal, da je moker in mi v nekaj sporočili napisal ljubezensko pesem (že obstoječo), kar me je precej šokiralo in nisem vedela, kako naj reagiram in sem mu napisala, da si mora pač nekatere stvari zaslužiti. Ko me je naslednji dan vprašal, kaj naj bi to pomenilo, sem le skomignila z rameni in mu odvrnila, da naj si razlaga po svoje. Takrat sva nazadnje komunicirala v živo. Mesec po tem sem ugotovila, da do njega gojim malo močnejša čustva in me je skrbelo, zakaj se najin odnos slabša. Nekajkrat sem ga vprašala, pa je vedno odgovarjal, da je vse vredu in da se mu le zdi, da sva se malo oddaljila, kar me seveda ni zadovoljilo, saj je bilo očitno, da gre za nekaj večjega. Bil je celo na moji valeti (eno leto je mlajši) in se je zjokal???? Prijateljice so mi ves čas govorile, da brez prestanka gleda mene, ampak sem oseba z zelo slabim mnenjem o sebi, ki zelo težko verjame, da je komu všeč in si raje zanika, kot pa da vidi to, kar se resnično dogaja, saj sem bila že nekajkrat razočarana. No, uglavnem, nisem več prenesla tega, da je med nama taka vrzel, še posebaj zato, ker se nama je v tem šolskem letu toliko lepega zgodilo in sem preprosto zbrala pogum in mu priznala, kaj čutim do njega, vedoč, da so šanse za obojestransko naklonjenost zelo majhne, kar je bilo upravičeno, saj se je njegov odgovor glasil, oprosti, ampak ne počutim se isto. Bila sem žalosna, ampak sem se zavedala, da se v življenju redko kdaj zgodi, da se stvari obrnejo tako, kot pričakujemo. Najbolj me je zabolelo, ko je nekaj dni po tem mojemu prijatelju rekel, da mu grem že eno leto na k**** in da se je družil z mano samo zato, ker ni imel druge. Pa je bil on tisti, ki je želel mojo pozornost, mi konstantno kradel stvari in se podil okrog mene. Bila sem zelo razočarana in prizadeta, čeprav so mi prijatelji rekli, da je to rekel zato, ker je bil razočaran in obupan, saj nisem videla, da je zaljubljen vame in ni vedel, kaj naj naredi. Vendar se mi kljub temu zdi sebično, da se obnašaš, kot da ti je za nekoga totalno vseeno in ga poskušaš prizadeti le zato, ker ni opazil nečesa, za kar se mimogrede, niti nisi potrudil, da bi jaz videla. Nikoli ni neposredno pokazal, da bi mu bilo mar zame niti je kadarkoli rekel kaj v zvezi s tem. Po tistem si še komaj kaj snepava in se ne pogovarjava več, čeprav tako njegovi kot moji prijatelji trdijo, da je resnično bil zaljubljen vame in da je to le njegova reakcija na moje malce nonšalantno obnašanje. Zdaj so na nekem taboru in njegov najboljši prijatelj mi ves čas pošilja njegove slike in mi piše, da me on čaka in podobne neumnosti. Iskreno mislim, da se le norčujejo iz mene, saj njega vsa ta zafrkancija sploh ne moti, ponavadi se upira. Za nekatere je to dober znak, sama pa si nočem dajati lažnega upanja, ker toliko, kolikor mi je on pomenil, mi ni še nihče in nikoli ni bolelo tako, kot je zdaj.
Vseeno pa me firbec matra ali sem jaz res eno leto živela v lažeš in sem mu slepo verjela ter videla nekaj, česar ni bilo ali pa gre le za njegov ranjen ego, čez katerega ne more iti.
Se opravičujem za ta roman in hvala že vnaprej za odgovor
Vprašanje
Koliko strani naj ima moda v Pilu?
4 strani kot zdaj
(115)
2 strani, ena stran za punce in ena za fante
(121)
2 strani za punce, fantov moda itak ne zanima
(64)
Vseeno mi je, mode ne pogledam
(39)



Pisalnica