hejj:kiss:,
nov del za vas. najprej se morem zahvalt vsem svojim fenom, neskončno sm vam vesela za branje moje zgodbe. usak komentar lajk al pa ogled mi dajo ful motivacije da zgodbo pišem še naprej. če ma kdo cajt bi prosila, da mal pokomentirate zgodbo, pač bolj mislim dogajanje, mnenje o likih, kaj mislite, da se bo zgodilo:) če se kdo ne spomni, kaj se je zgodilo v prejšnjem delu: https://www.pil.si/forumi/pisalnica/med-nama/4
*b*PS.*b* a se strinjate da bi tko na konc zgodbe nardila neke zahvale al smth<3
-----------------------------------------------------------------------------------------------
Srce mi je razbijalo kot noro. Čakala sem, da James nekaj napiše in par sekund kasneje se je to zgodilo.


*i*James: Hej*i*
*i*Sophie: Hej*i*
*i*James: Takoj ko sva se razšla si že piševa, haha.*i*
*i*Sophie: Če mi je bilo pa tako dolgčas, pa sem te dodala. Saj te ne moti, ali?*i*
*i*James: Ah, kje pa, v redu je.*i*

In tako se je najin pogovor nadaljeval. Čez slabe pol ure sem mu rekla, da moram iti. To ni bil izgovor, samo, pač, ura je bila že čez 5 in odločila se bom, da bom nekaj pojedla, potem pa se bom uredila. Upala sem, da si bova lahko pisala proti večeru.

Skobacam se iz postelje in se namenim proti kuhinji. Nekaj časa strmim v odprt hladilnik, potem pa ven vzamem sendvič in se usedem za mizo. Po pravici nisem zelo lačna ampak jem, ker pač moram. Nasproti mene, čez mizo, gledam v dnevno sobo, tam pa je omara z steklenimi kozarci. V njej vidim svoj odsev, ki ga pozorno opazujem. Že drugič v zelo kratkem času se vprašam: Bom komu kdaj všeč?

***

Brum-brumm. O moj bog. Stvar, ki jo sovražim je, da poleti ne morem normalno spati, saj ob odprtem oknu v mestu slišim vsak avto, ki se pripelje mimo hiše, če pa okno zaprem ponoči postane prevroče.
Godrnjaje vstanem. Danes je vikend, a je vseeno isto. Mama in oče sta na morju, sicer službeno, a ju ni doma, zato je vseeno. Počasi mi preseda, da sem dneve in dneve sama. Edina rešitev, ki jo imam, je, da grem spet v knjižnico. Mogoče danes ne bom srečala Jamesa in bom lahko v miru našla knjigo zase. Stvar ni v tem, da ga ne želim videti a res potrebujem knjigo in James me bo preveč očaral, zato knjige ne bom mogla izbrati. Moje izjave so čudne, se zavem.

***

Sprehajam se skozi mestni park, namenjena sem proti knjižnici. Ozrem se okrog sebe in v daljavi vidim prazne klopce. Naravnost pred mano je tista na kateri sem vedno sedela z Lukasom. Vem, da ni prav, da se spominjam bivšega. Ne vem, če mu sploh lahko rečem bivši. Niti poljubila se nisva. Vseeno mi včasih gre skozi misli. Tista 2 meseca sta bila razsvetljenje zame. Od najinega razhoda, ki se je zgodil približno leto nazaj se nisva več videla, saj živi v sosednjem kraju, ki ga ne obiskujem, on pa mojega ne.

Po parih korakih je klopca že bližje meni, in takrat vidim, da na njej sedi visok svetlolasi fant. Gledam v njega, on pa je s pogledom obrnjen v tla, zato me ne vidi. 15 metrov pred klopco hočem zaviti levo, a fant dvigne pogled. Moje srce se ustavi. Svetlo modre oči, na njih pa očala. Redke obrvi. Lucas. Kaj za vraga počne tu. Nikoli ni hodil v to mesto, samo ko sva bila skupaj.

»Sophie?« reče Lucas. »Se mi je zdelo, da te bom našel tu, knjižnica kajne?«

Pokimam mu on pa mi pomigne naj se usedem zraven njega. Ne vem če je to prava odločitev, mislim saj nisva šla narazen kriminalno. Samo pustil me je. Sva lahko prijatelja? Ja? Ne? Mogoče.

»Kaj novega?« me popolnoma normalno vpraša.

Sprva mu ne odgovorim. Na živce mi gre, da se obnaša kakor, da se med nama ni zgodilo nič. Kaj hoče od mene. Postajam jezna. Ne čutim več prizanesljivosti do njega, zato mu samo odkimam.

»Poslušaj, zakaj sploh si tu?« mu rečem.

»Mislim, da bi se morala pogovoriti o nama. Vem, da ni bilo prav, da sem te pustil. Bil sem trinajst. Zdaj sem skoraj petnajst, saj me vidiš. Popolnoma drugačen sem.«

»Pogovoriti o nama?« Pa ja ne misliš, da bova nazaj skupaj. Ne moreš biti resen!«

»Zakaj ne?« Me vpraša popolnoma nedolžno.

Gledam ga v njegove modre oči. Bile so mi všeč, še nekaj minut nazaj, a zdaj v njih vidim samo zlobo. Lucas se usede bližje, svoj obraz približa mojemu in mi z desno roko odmakne lase. Njegov nos je skoraj ob mojemu, najine ustnice pa so oddaljene le nekaj centimetrov.
--------------------------------------------------------------------------------------------
lol ta deu na koncu je mal tko, ne maram pisat nekih love scene, sam da povem ne bo jih velik ahhahaha. no ja uživite če bi kdo rad postau fen 12 sam povejte:)) lol obožujem svoje fene.
ly<3