Zapestnica je bil res nekaj posebnega - odklepala je vrata ljubezni. Od tistega dneva dalje sem bila vse bolj vesela.
Z Davidom sva se srečevala v šoli in si pisala razna pismca. Ob tem sem se počutila prijetno in bilo mi je toplo pri srcu. Vsakič
ko sem videla Davida sem se šibko nasmehnila ter začutila iskrico ki naj bi pomenila vse ,vsaj zame. V šoli sem se hitro učila in zdaj sem dobivala boljše ocene.
Z Davidom sva se družila in pogovarjala. Bila sva kot maslo in kruh. Skupaj bova bila za vedno sem mu neke noči prišepnila na uho. Pokimal je in se blago nasmehil. Bila sva srečna ,da sva skupaj.
Neke noči sem v sebi začutila stah. Ni bila navadna mora ,sanjala sem nekaj z nama z Davidom. Bilo je grozno. Skočila sem skozi okno in stekla proti šoli. Še preden sem se zavedala sem bila v tujem mestu. Ampak tokrat to mesto ni bilo enako. Bilo je strašljivo in nekaj je vleklo vase. Zazvonil mi je telefon. Ko sem se oglasila sem sliošala Davida ki m i je govoril: Nika ,nikar ne pojdi v tisto mesto. Vem ,da si sanjala nekaj groznega saj sem tudi jaz. Ampak sem že tu sem rekla. David je zavzihnil in rekel : Prav pridi sem v stolp. Sledi luči in me boš našla,je zašepetal.
Tako kot je rekel sem sledila luči. Stopila sem v stolp in vsa osupla zrla v Davida. K..aj ..kako...,sem skušala spraviti iz sebe.
Pomiri se ,mi je rekel David. Zgodilo se je na hitro , je začel, danes je sem prišel nekdo ki nebi smel biti tu. Ves svet je zdaj ogrožen. Vedel sem da se bo enkrat zgodilo ,vendar nisem vedel kdaj. Kaj se bo zgodilo? ,sem mu rekla. Zgodilo se bo nekaj kar se je že pred mogimi leti. Jaz sem moral nekako pridobiti to mesto. In dobil sem ga z lepo besedo. Vendar ta nekdo ki ga hoče zdaj ga bo izboril. Vojna bo!