Končno je tu nov del!
Uživajte:)


Stekli smo do mami in jo poskusili zbuditi. Pa se ni ganila. Nekdo od nas je tiho zapiskal: »Mamice ni več…«
To ni možno! Kako se je lahko zgodilo? Pojava nas je le opazila. Zgrabila nas je vseh pet in nas vrgla v smetnjak. Potem je vzela ploščato stvar, ki se sveti in z njo izmenjala nekaj besed. Kmalu zatem se je pripeljala še ena konzerva na okroglih stvareh in iz nje sta prišli še dve pojavi nesramno podobni tisti, ki nas je vrgla v smeti. Vzeli sta nas iz smeti in nas nesli v konzervo. Potem sta pokazali nase in glasno rekli: »Midva biti človeka!«
Človeka? Kaj je pa to? Nato je višja pojava še enkrat pokazala nase in rekla: »Ted.« Nižja postava je ponovila enako, le da je, ko je pokazala nase rekla Lina.
Potem sta nas s konzervo odpeljala do neke stavbe in nas stlačila v nič kaj veliko hišico. Zaprla sta vrata in odšla. Tako se je začelo novo življenje za zaprtimi vrati.
Zbudim se v posteljici. Vse okoli mene je čisto in svetlo. In sem čisto sama. Nikjer ni mamice, ne bratcev in sestric. Ne, čakaj. Bratci in sestrice so okoli mene, in vsi spijo.
Dvignem se na svoje male štoraste šapice. Pokukam za svoj hrbet in zgroženo opazim nekaj kar se me drži. Maha ter je enake barve kot jaz. Začnem se valiti po svoji posteljici in loviti tisto reč.
Zbudijo se tudi vsi štirje bratci in sestrice.
Vrata se počasi odpirajo. Prestrašeno jih gledam. Nekdo pride noter, zato se hitro zvijem v kepico in se delam, kot da me ni.
»Hrana! Mali mucki, hrana!« Govori nekdo.
Drznem si malce pokukati. Vidim, kako se bratci in sestrice zaženejo nad sklede. Jaz pa si ne upam. Bom rajši počakala, da vsi gredo, ter šele nato šla papcat.
Čez nekaj časa pojava, ki je prinesla hrano gre, bratci in sestre pa se tudi najejo.
Previdno se skotalim iz svoje posteljice. Pri racam do sklede in pokukam vanjo. Prazna je. Jaz pa sem lačna. Vohljam, če je kje slučajno še kaj hrane. Pa je ni. Žalostno se odvlečem nazaj do posteljice. Že dolgo nisem jedla.
»Oprosti, lačni smo bili, pa nismo nič pustili zate Miška.« Se mi opraviči sestrica. Kličejo me Miška, ker sem majhna in prijazna. Opazim, da je v vratih še en jaz. Zaženem se nanj, saj ne bom trpela, da je kdo tak kot jaz. Zaletim se v vrata, mucka, ki je tak kot jaz pa ni. Iščem ga in ovohavam vrata. Mucek dela isto. Ampak ga ne morem zgrabiti! Jamram in piskam nanj. On dela isto.
Ej! Nehaj me oponašati!


To je to za ta del!
Upam, da ste uživali.
mjav, mjav,
Gdč. Brči-Brči:cat: