V stari hiši na koncu ulice je Lučka našla star dnevnik. Papir je bil že rumen in krhek, a na prvi strani je bilo napisano:
"Če prebereš naprej, boš slišal stvari, ki jih nočeš slišati…"

Lučka je rahlo zamrmrala in kljub temu odprla naslednjo stran. Besede so bile nejasne, kot da so zapisane v sanjah. Vsaka vrstica se je zdela, da jo opazuje.

Nenadoma se je v prostoru zaslišal šelesten zvitek papirja. Ni bilo vetra. Lučka se je ozrla… in dnevnik je bil odprt na strani, ki je prej ni odprla.
Na njej je bilo le eno vprašanje:
"Si pripravljena izvedeti, kaj te čaka jutri?"

Lučka je zastala. Njen prst se je dotaknil strani.
In takoj se je v sobi zaslišal šepet, ne grozeč, ampak radoveden, kot bi jo hiša želela povabiti v skrivnost, ki jo je skrivala že stoletja.

če želite nadaljevanje mi napišite v komentar