Začela sem pozorno opazovati okolico. Napela bi res vse čute, ko sem se opomnila da to ne bi bilo najbolje. Naenkrat se je Majo postavila predme in skoraj bi jo pohodila. "Okej, kaj je narobe?" me je vprašala in se mi preiskovalno zazrla v oči. Debelo sem jo pogledala, kot da ne vem o čem govori. S prstom se je dotaknila nosu jaz pa sem ji le prikimala, saj ji na šolskem dvorišču nabitem učencev nisem mogla povedati kaj sem zaznala.
Preden se vse skupaj do dobra zaplete bi se vam rada predstavila. Sem Nina Kočevar, ter nisem navadna najstnica. V tem svetu ne obstajajo samo ljudje, temveč tudi druga ljudem podobna bitja. Torej jaz nisem človek. Sem volkodlakinja. Volkodlak postaneš, če ti volkodlakova slina stpi v stik z odbrto rano(npr.ob ugrizu). Lahko pa si že rojeni volkodlak torej dedno, včasih pa se zgodi, da se volkodlak rodi navadnim ljudem. Potem pa so tu še demoni, ter volkodlakom podobna bitja(npr. pol ljudje pol zajci).
Torej nazaj kjer smo ostali. Sklonila sem se k Maji ter ji prikrito zašepetala:"...po pouku v knjižnici...". Resno me je pogledala, ter rahlo prikimala. Nato sva nadaljevali pot do šole. Ko sva hodili med učenci sem pozorno opazovala ali je kateri od sovrstnikov drugačen.
"Nekoga so spremenilii," sem zašepetala Maji. "Si prepričana?" me je zaskrbljeno pogledala. "100%... to pomeni, ali da je zopet nekdo izgubil nadzor nad sabo ter nekoga ugriznil nagonsko, ali pa da se je nekdo preobrazil namensko, iz želje, da bi se maščeval..." sem zaskrbljeno zašepetala. Maja se mi je porogljivo nasmehnila ter rekla: "Mogoče pa se kdo že cel teden ni stuširal, ter je to uničilo tvoj vonj!" Zasmejala sem se njeni šali ter se spet osredotočila na okolico.
Ko sva vstopili v šolo, je Maja pošteno zagodrnjala, da sem se že ustrašila, da so preobrazili kar njo. "Začetek tedenskega mučenja... pa ravno ko so se jesenske dodobra začele..." in je obnovila vso svojo tradicionalno godrnanje ob vsakem koncu počitnic.
Skoraj bi jo morala odvleči v matično učilnico 7. razreda. Tudi tukaj je bilo vse postarem (v enem tednu počitnic se pač ne more veliko spremeniti). Aleks in njegova klapa so se še vedno normalno družili ter se pogovarjali o tej in oni tekmi. Sara se je še vedno prilizovala Aleksu, ter se važila pred drugimi dekleti. Moje prijateljice Nika, Eva in Taša pa so se pogovarjale o dogodkih iz počitnic. Jaša pa se je še vedno zadržev...
Ne. To je najbolj nora ideja kar sem jih kdaj imela(čeprav imam precej divje ideje). Bilo je nemogoče, da bi se v volkodlaka spremenil Jaša(da je bila spremenjena oseba volkodlak sem prav teko zaznala s šestim čutom). Jaša, zadržani, piflarski sošolec, ki je vedno sedel v svojem tihem kotu v razredu. Danes je seveda sedel v istem kotu, za isto mizo, le da tokrat ni ničesar bral. Napto je opazoval okolico in si, prvič je kršil šolska pravila, vlekel kapuco jopice daleč čez obraz.
Že ko sem vstpila v razred mi je bilo jasno, da je spreobrnjenec v bližini, danjalo pa se mi ni, da sedi v mojem razredu. Prikrito sem se približala Jašini mizi in čuti so se okrepili. Torej je bilo vse res. Maji sem naročila naj me pusti samo. Globoko sem zajela sapo in odkorakala Jaši naproti.



Upam, da vam je bilo 1. poglavje všeč.
#Bookgirl