Hejjjj, že nekaj časa me ni bilo, in zdaj spet pišem. Uživajte!
KATTIE DONN
Kelly je človek? "Mislila sem, da si demon!" vzkliknem. "Jaz pa, da si čarovnit," nejeverno zmaje z glavo Kaja. "Je Judy tudi...?" začne stavek Hope, a jo Judy prekine: "Ja, jaz sem tudi človek." "Pustimo zdaj to! Če Kelly čez deset minut ne bo v bolnici, bo umrla!" zatuli Gal. "Počakaj," rečem, "teleportirala nas bom." Primemo se za roke in se zberem, pomislim na bolnico in se teleportiramo. Tam Kaja steče do prve sestre, in ji začne razlagati, Kelly pa odpeljejo na nekakšni mizi. "Mi gremo zdaj domov, prav?" rečem. Nenadoma se Erric pojavi zraven nas. "Hej, slišal sem, kaj se je zgodilo, in... in... kako je s... Kelly?" ves zadihan sprašuje. "Zdaj jo bodo oskrbeli, mi pa lahko le čakamo," povem turobno. Erric vidno postane bolj napet in zaskrbljen. "Prav, potem pa gremo domov," reče in spet se teleportiramo. "Zdaj vemo, zakaj se Kelly ni teleportirala in je stekla," zavzdihne Jan. Pristanemo pred zaporom. "Gremo, hitro, v gozd," reče Hope, "potem pa po tisti lestvi in nazaj v človeški svet." Stečemo po gozdu, in pridemo do tiste lestve. "Gremo, hitro," reče Erric in vsi splezamo po lestvi navzgor. "Wow, kaj se je zgodilo tu?" vprašam. V tleh so velike luknje, na nekaterih mestih gori, ladja je še bolj razbite kot prej. "Najbrž so bili Angeli," reče Erric. "Ne, Erric," zmaje Kaja z glavo, "tole so naredili demoni. Očitno so se preveč razjezili, pa so se spremenili v pošasti in požgali tole. Ne smeš jim zamerit, veš, ko se demoni razjezimo..." Kaj se zgodi, ko se demoni razjezijo, ne izvemo, saj začnejo strele treskati kar čez vodo. "BEŽIMO!" zatuli Hope. "Kam?! Prišli smo vendar od tam gor!" zavpije Kaja in pokaže na nebo. "Kaj bomo?!" je vsa panična Judy, "kolikor jaz vem, Demoni ne letite!" "To imaš prav," reče Gal, "ampak kdo rabi letenje, ko pa ima super hitrost? Demoni imamo to namesto kril," nam razloži. "Kaj nam to pomaga?! Lahko se samo skrijemo in čakamo, da tole mine!" zavpije Jan. "Jan ima prav, tudi če bi leteli nam to ne bi pomagalo, saj je voda prevodnik elektrike in nimam nobene želje, da koga od nas strese do smrti!"
"Prepustite to meni!" zavpije Kaja. Usmeri pogled gor, v vodo, in jo poskuša zbrati, a ji ne, saj je ta voda čarobna. "Eh, kaj bo to, tako ali tako ne moremo gor," zamahne z roko. "Najdimo skrivališče!" zavpije Hope. Vsi se primemo za roke in Demoni začnejo super hitro teči. Nenadoma pademo v luknjo.
KAJA ADAMS
Padli smo v nekakšno jamo. "No, super, tu nas strele ne bodo mogle doseči," reče Judy. "Hej družba, pridite sem! Poglejte, kaj sva našla!" zaslišimo Galov glas, ki odmeva iz nekega predora. Ko pridemo tja, zagledamo ogromen trampolin. "Super! Lahko bomo šli gor! Kaja, ti samo povej, kdaj se bo nevihta umirila," se obrne Kattie k meni. "No, zdajle se je, skočimo!" zavpijem in vsi se vržemo na trampolin. Primemo se za roke, da naredimo dolgo črto, in ko prebijemo vodo, Erric vrže neko čarobno vrv, ki se ovije nekega drevesa, da lahko splezamo po njej. "Zdaj pa stegnimo že čez gozd, čez cesto in v čarobno cono!" vzkliknem in poženemo se naprej.
*******************************************************************************************************************
Evo, to je to za danes!
Lp, Kattie :headphones::guitar:
KATTIE DONN
Kelly je človek? "Mislila sem, da si demon!" vzkliknem. "Jaz pa, da si čarovnit," nejeverno zmaje z glavo Kaja. "Je Judy tudi...?" začne stavek Hope, a jo Judy prekine: "Ja, jaz sem tudi človek." "Pustimo zdaj to! Če Kelly čez deset minut ne bo v bolnici, bo umrla!" zatuli Gal. "Počakaj," rečem, "teleportirala nas bom." Primemo se za roke in se zberem, pomislim na bolnico in se teleportiramo. Tam Kaja steče do prve sestre, in ji začne razlagati, Kelly pa odpeljejo na nekakšni mizi. "Mi gremo zdaj domov, prav?" rečem. Nenadoma se Erric pojavi zraven nas. "Hej, slišal sem, kaj se je zgodilo, in... in... kako je s... Kelly?" ves zadihan sprašuje. "Zdaj jo bodo oskrbeli, mi pa lahko le čakamo," povem turobno. Erric vidno postane bolj napet in zaskrbljen. "Prav, potem pa gremo domov," reče in spet se teleportiramo. "Zdaj vemo, zakaj se Kelly ni teleportirala in je stekla," zavzdihne Jan. Pristanemo pred zaporom. "Gremo, hitro, v gozd," reče Hope, "potem pa po tisti lestvi in nazaj v človeški svet." Stečemo po gozdu, in pridemo do tiste lestve. "Gremo, hitro," reče Erric in vsi splezamo po lestvi navzgor. "Wow, kaj se je zgodilo tu?" vprašam. V tleh so velike luknje, na nekaterih mestih gori, ladja je še bolj razbite kot prej. "Najbrž so bili Angeli," reče Erric. "Ne, Erric," zmaje Kaja z glavo, "tole so naredili demoni. Očitno so se preveč razjezili, pa so se spremenili v pošasti in požgali tole. Ne smeš jim zamerit, veš, ko se demoni razjezimo..." Kaj se zgodi, ko se demoni razjezijo, ne izvemo, saj začnejo strele treskati kar čez vodo. "BEŽIMO!" zatuli Hope. "Kam?! Prišli smo vendar od tam gor!" zavpije Kaja in pokaže na nebo. "Kaj bomo?!" je vsa panična Judy, "kolikor jaz vem, Demoni ne letite!" "To imaš prav," reče Gal, "ampak kdo rabi letenje, ko pa ima super hitrost? Demoni imamo to namesto kril," nam razloži. "Kaj nam to pomaga?! Lahko se samo skrijemo in čakamo, da tole mine!" zavpije Jan. "Jan ima prav, tudi če bi leteli nam to ne bi pomagalo, saj je voda prevodnik elektrike in nimam nobene želje, da koga od nas strese do smrti!"
"Prepustite to meni!" zavpije Kaja. Usmeri pogled gor, v vodo, in jo poskuša zbrati, a ji ne, saj je ta voda čarobna. "Eh, kaj bo to, tako ali tako ne moremo gor," zamahne z roko. "Najdimo skrivališče!" zavpije Hope. Vsi se primemo za roke in Demoni začnejo super hitro teči. Nenadoma pademo v luknjo.
KAJA ADAMS
Padli smo v nekakšno jamo. "No, super, tu nas strele ne bodo mogle doseči," reče Judy. "Hej družba, pridite sem! Poglejte, kaj sva našla!" zaslišimo Galov glas, ki odmeva iz nekega predora. Ko pridemo tja, zagledamo ogromen trampolin. "Super! Lahko bomo šli gor! Kaja, ti samo povej, kdaj se bo nevihta umirila," se obrne Kattie k meni. "No, zdajle se je, skočimo!" zavpijem in vsi se vržemo na trampolin. Primemo se za roke, da naredimo dolgo črto, in ko prebijemo vodo, Erric vrže neko čarobno vrv, ki se ovije nekega drevesa, da lahko splezamo po njej. "Zdaj pa stegnimo že čez gozd, čez cesto in v čarobno cono!" vzkliknem in poženemo se naprej.
*******************************************************************************************************************
Evo, to je to za danes!
Lp, Kattie :headphones::guitar:
Odgovori:
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Odlično!!!! Komaj sem čakala 5 del, zdaj pa komaj čakam naslednjega!!!!
1
Moj odgovor:
kaj mi je
potrebuje pomoč ali nasvet v
Svetovalnica
tresenje
plis help
js sena trenutke ful začnem trest, če ste gnem roke se mi tresejo, da ne znam opisat, srce mi fulbije če se naslonim na roko kr čutim kok se mi notr trese vse pač k en panični napad, mam pa mal klavstrofobije je to morda povezan
js sena trenutke ful začnem trest, če ste gnem roke se mi tresejo, da ne znam opisat, srce mi fulbije če se naslonim na roko kr čutim kok se mi notr trese vse pač k en panični napad, mam pa mal klavstrofobije je to morda povezan
Obvestila
1.9.2024
Veliki literarni natečaj "NAJST"
Sodelujte na natečaju "NAJST," ki ga najdete v rubriki FESTIVAL!
Dogodek je del programa bralne kulture, ki ga sofinancira Javna agencija za knjigo Republike Slovenije.
Vprašanje
Kako vam je všeč septembrski Pil?
Zelo mi je všeč.
(309)
Srednje.
(191)
Ni mi všeč, premalo je zanimivih vsebin.
(52)