Druge ure so bile dolgočasne. Imeli smo likovno ,geografijo in naravoslovje. Potem sem imela še izbirno- pevske.
Ko je bilo konec pevskih sem šla domov- sama.
Prišla sem domov in odložila torbo. Ven sem vzela telefon in se usedla na stol, nato sem pisala Cedriku.
Cleo: Sori, ugotovila sem, da danes nimam časa.
Cedrik: Kaj!? Ne, daj no. Vem kaj je, tisto z Zally, ne?
Cleo: Ne, samo nimam časa.
Cedrik: Daj, no. Prosiiiim.
Cleo: Ne.
Cedrik: Prosim, prosim, prosim!
Cleo: Prav, no.
In tako je zmagal Cedrik.
Ura je bila 15.45 pa si nisem še izbrala oblačil. Na koncu sem si pustila to kar sem imela- kratko široko majico in kratke hlače. S sabo sem vzela telefon.
DING, DONG!
Odprla sem vrata in tam je bil Cedrik.
»Hej! Lepo si oblečena!«
»Tako, kot zmeraj.«
»Ne zmeraj si v trenerki in neki čudni majci.«
»No, mogoče sem pustila to, kar sem imela na sebi.«, nasmehnila sem se.
»Heh, ja. Pa tisto v šoli z Zally…«
»Daj, no! Zakaj govoriš samo o njej!«
»Nisem povedal do konca!«.
Tišina.
»Sori, nisem hotela…«
»Ne, jaz bi se mogel opravičevati.«
Tišina.
»No, o Zally…Ni mi všeč, tudi, kot prijateljica.«
»Res!?«
»Ja! Ona je tako čudna. Nevem kako je bila lahko tvoja prijateljica!«
»Hah, tudi jaz se kdaj to sprašujem.«
Nekaj časa sva bila tiho, ker nama je bilo nerodno, potem me je Cedrik pogledal.
»Zakaj si odšla takrat v šoli in nisi poslušala?«
To je rekel tako mirno, da sem se umirila tudi jaz. Ampak mu še vseeno ne bom povedala.
»Saj sem poslušala! In odšla sem, zato ker bi lahko zamujala na uro!«
»Prav.«
Zdelo se je, kot, da mu je malo žal in, da je malo jezen, zato sem povedala del resnice.
»No… Poslušala nisem, zato ker…ker…« pritekla mi je solza. »Si moj prijatelj, ne?«.
Ko je Cedrik to slišal, je iz rok spustil kar je imel in me objel.
»Seveda sem, Cleo.« , moje ime izgovarja samo takrat, ko je kaj resnega, drugače redko, zato sem mu verjela.
Nekaj časa sva se objemala, nato sva pomislila, da bi bilo čudno, če bi naju kdo videl objemati in tako sva nerodno šla narazen.
»Em… Sori.«
»Zaradi česa?«
»To v šoli… Mogel bi se tudi s tabo pogovarjati, ali pa bi se samo presedla, ne?«
»Ne, Cedrik v redu je…«
»Ne, ni… Tvoj prijatelj sem…Ne njen.«
Tišina. Po temu, kar je povedal sem ugotovila, da nisem zaljubljena vanj, a tako dobra prijatelja sva bila.
Nekaj časa sva se pogovarjala in se zabavala, potem sem morala domov.
Cedrik me je pospremil domov.
»Adijo!«
»Baj!«
Za sabo sem zaprla vrata.
Doma sem bila še zmeraj sama. Nič novega, le…Nekaj je bilo drugače…
»Hej! Umakni se!«
Iz moje sobe je zdirjal fant, toliko star kot jaz, ali celo starejši. A jaz, ker sem mislila, da je vsiljivec sem ga klofutnila z vso silo.
»Av! A vsakega, ki hoče na stranišče klofutneš?«
»Em…Ne?... Kdo pa sploh si ti in kaj počneš v moji hiši?«
»Jaz sem učenec tvoje mame…No, ne več, ker pač.. No saj veš…«
»Ne, nevem.«
Čuden fant, govori mi, da so ga vrgli iz šole in, da se je prišel opravičit, a predstavil se pa ni. Ko je videl, kako ga gledam, je hitro šel v stranišče.
»Ahah, res moram it.«
»Pojdi. Samo, potem povej svoje ime!«
Iz žepa sem vzela telefon, šla v sobo, pogledala, če je vse v redu, nato pa sem se vrgla na posteljo. Pogledala sem, če mi je Cedrik že kaj napisal.
Cedrik: Hej, si v redu?
Cleo: Ja, zakaj?
Cedrik: Mah, slišal sem nekaj v tvoji hiši, kot da bi se kaj prevrnilo.
Cleo: Ja, no… Nič se ni prevrnilo, noben ni padel… V moji hiši je neki tipček, ki trdi, da je učenec moje mame…in mislila sem, da je vsiljivec, zato sem ga klofutnila.
Cedrik: Bravo, Cleo!«
Cleo: No zdaj bom šla spat, adijo.
Cedrik: Baj.
Pogledala sem na uro 23.10. Moram spat. Takrat zazvoni telefon.
Driiing, driiiing!
Kdo kliče ob taki uri?! Pogledala sem telefon: mami.
»Ojla, mami. Kako si? In zakaj kličeš ob taki uri!?«
»Živijo, Cleo. Zakaj kličem ob taki uri, zato ker je pomembno. Midva sva se odločila, da bova prišla bolj zgodaj!«
»Kdaj?«
»Čez en teden, prav?«
»Prav, prav. Zdaj grem pa spat. Baj.«
Končno tišina. Čakaj pozabila sem vprašat kdo je ta fant! No, saj mi je zdaj vseeno.
In tako sem zaspala.
-----------------------------------------------------------------
Evo ta del je mal dalši:kissing_closed_eyes::ok_hand:
mam še kkšnga fena???:hugging:
a koga obveščam???:stuck_out_tongue_closed_eyes:
no bai
Pigi:pig2:
Ko je bilo konec pevskih sem šla domov- sama.
Prišla sem domov in odložila torbo. Ven sem vzela telefon in se usedla na stol, nato sem pisala Cedriku.
Cleo: Sori, ugotovila sem, da danes nimam časa.
Cedrik: Kaj!? Ne, daj no. Vem kaj je, tisto z Zally, ne?
Cleo: Ne, samo nimam časa.
Cedrik: Daj, no. Prosiiiim.
Cleo: Ne.
Cedrik: Prosim, prosim, prosim!
Cleo: Prav, no.
In tako je zmagal Cedrik.
Ura je bila 15.45 pa si nisem še izbrala oblačil. Na koncu sem si pustila to kar sem imela- kratko široko majico in kratke hlače. S sabo sem vzela telefon.
DING, DONG!
Odprla sem vrata in tam je bil Cedrik.
»Hej! Lepo si oblečena!«
»Tako, kot zmeraj.«
»Ne zmeraj si v trenerki in neki čudni majci.«
»No, mogoče sem pustila to, kar sem imela na sebi.«, nasmehnila sem se.
»Heh, ja. Pa tisto v šoli z Zally…«
»Daj, no! Zakaj govoriš samo o njej!«
»Nisem povedal do konca!«.
Tišina.
»Sori, nisem hotela…«
»Ne, jaz bi se mogel opravičevati.«
Tišina.
»No, o Zally…Ni mi všeč, tudi, kot prijateljica.«
»Res!?«
»Ja! Ona je tako čudna. Nevem kako je bila lahko tvoja prijateljica!«
»Hah, tudi jaz se kdaj to sprašujem.«
Nekaj časa sva bila tiho, ker nama je bilo nerodno, potem me je Cedrik pogledal.
»Zakaj si odšla takrat v šoli in nisi poslušala?«
To je rekel tako mirno, da sem se umirila tudi jaz. Ampak mu še vseeno ne bom povedala.
»Saj sem poslušala! In odšla sem, zato ker bi lahko zamujala na uro!«
»Prav.«
Zdelo se je, kot, da mu je malo žal in, da je malo jezen, zato sem povedala del resnice.
»No… Poslušala nisem, zato ker…ker…« pritekla mi je solza. »Si moj prijatelj, ne?«.
Ko je Cedrik to slišal, je iz rok spustil kar je imel in me objel.
»Seveda sem, Cleo.« , moje ime izgovarja samo takrat, ko je kaj resnega, drugače redko, zato sem mu verjela.
Nekaj časa sva se objemala, nato sva pomislila, da bi bilo čudno, če bi naju kdo videl objemati in tako sva nerodno šla narazen.
»Em… Sori.«
»Zaradi česa?«
»To v šoli… Mogel bi se tudi s tabo pogovarjati, ali pa bi se samo presedla, ne?«
»Ne, Cedrik v redu je…«
»Ne, ni… Tvoj prijatelj sem…Ne njen.«
Tišina. Po temu, kar je povedal sem ugotovila, da nisem zaljubljena vanj, a tako dobra prijatelja sva bila.
Nekaj časa sva se pogovarjala in se zabavala, potem sem morala domov.
Cedrik me je pospremil domov.
»Adijo!«
»Baj!«
Za sabo sem zaprla vrata.
Doma sem bila še zmeraj sama. Nič novega, le…Nekaj je bilo drugače…
»Hej! Umakni se!«
Iz moje sobe je zdirjal fant, toliko star kot jaz, ali celo starejši. A jaz, ker sem mislila, da je vsiljivec sem ga klofutnila z vso silo.
»Av! A vsakega, ki hoče na stranišče klofutneš?«
»Em…Ne?... Kdo pa sploh si ti in kaj počneš v moji hiši?«
»Jaz sem učenec tvoje mame…No, ne več, ker pač.. No saj veš…«
»Ne, nevem.«
Čuden fant, govori mi, da so ga vrgli iz šole in, da se je prišel opravičit, a predstavil se pa ni. Ko je videl, kako ga gledam, je hitro šel v stranišče.
»Ahah, res moram it.«
»Pojdi. Samo, potem povej svoje ime!«
Iz žepa sem vzela telefon, šla v sobo, pogledala, če je vse v redu, nato pa sem se vrgla na posteljo. Pogledala sem, če mi je Cedrik že kaj napisal.
Cedrik: Hej, si v redu?
Cleo: Ja, zakaj?
Cedrik: Mah, slišal sem nekaj v tvoji hiši, kot da bi se kaj prevrnilo.
Cleo: Ja, no… Nič se ni prevrnilo, noben ni padel… V moji hiši je neki tipček, ki trdi, da je učenec moje mame…in mislila sem, da je vsiljivec, zato sem ga klofutnila.
Cedrik: Bravo, Cleo!«
Cleo: No zdaj bom šla spat, adijo.
Cedrik: Baj.
Pogledala sem na uro 23.10. Moram spat. Takrat zazvoni telefon.
Driiing, driiiing!
Kdo kliče ob taki uri?! Pogledala sem telefon: mami.
»Ojla, mami. Kako si? In zakaj kličeš ob taki uri!?«
»Živijo, Cleo. Zakaj kličem ob taki uri, zato ker je pomembno. Midva sva se odločila, da bova prišla bolj zgodaj!«
»Kdaj?«
»Čez en teden, prav?«
»Prav, prav. Zdaj grem pa spat. Baj.«
Končno tišina. Čakaj pozabila sem vprašat kdo je ta fant! No, saj mi je zdaj vseeno.
In tako sem zaspala.
-----------------------------------------------------------------
Evo ta del je mal dalši:kissing_closed_eyes::ok_hand:
mam še kkšnga fena???:hugging:
a koga obveščam???:stuck_out_tongue_closed_eyes:
no bai
Pigi:pig2:
Moj odgovor:
Zalostno.bitje...
potrebuje pomoč ali nasvet v
Svetovalnica
Npz Motivacija-HELP!!!
Pomoc!
Zdej bojo ze ful kmal npzji in js ne vem kje nej najdem motivacijo.
Pac sej mi gre dobr sam ful sem brezvoljna, oba fanta, ki sta mi bla kdj usec me nocta niti pogledat, prijateljice me ignorirajo al pa so nesramne do mene, sestra mi govori da pretiravam...
Kaj nej nardim da bom boljse volje?
Kje najdt motivacijo za ucenje??
Jah, hvala ce bo kdo odgovoril.
Zdej bojo ze ful kmal npzji in js ne vem kje nej najdem motivacijo.
Pac sej mi gre dobr sam ful sem brezvoljna, oba fanta, ki sta mi bla kdj usec me nocta niti pogledat, prijateljice me ignorirajo al pa so nesramne do mene, sestra mi govori da pretiravam...
Kaj nej nardim da bom boljse volje?
Kje najdt motivacijo za ucenje??
Jah, hvala ce bo kdo odgovoril.
Obvestila
12.3.2026
NAPAČNO ZVEZAN MARČNI PIL
Žal se je v tiskarni, kjer se tiska Pil, tokrat malo zapletlo. Če ste med tistimi, ki so dobili »pokvarjen« Pil, pišite na revije@mladinska-knjiga.si ali pokličite na 080 12 05. Poslali vam bomo novega.
Uredništvo Pila
Vprašanje
Si naročen na Pil samo zaradi tekmovanja v Veseli šoli?
Ne tekmujem v Veseli šoli, jo pa preberem.
(41)
Vesela šola me ne zanima.
(66)
Nikako, zanima me celoten Pil in bi bil naročen tudi, če ne bi tekmoval.
(116)
Ja, naročen sem predvsem zaradi tekmovanja v Veseli šoli.
(37)
POIŠČI PILOVCA/KO
Pogosta vprašanja
Priljubljene objave
Zadnji odgovori
js se strinjam z 2, dobra ideja






Pisalnica