Pisalnica
Hello,
upam, da se mate fajn. No sj bom lepo napisala še en del tele naše mal srhljive(vsaj po mojem okosu) zgodbe.
Oki gremo zdej...
Ko sem se razgledala sem opazila, da nisem nikjer drugje kot v kleti gradu Obela. To je najbolj srhljiv in strašljiv grad n naši dolini. Opazila sem, da je na steni napisano nekakšno sporočilo, ki se je glasilo takole: "PRINESI BANKOVCE V GLAVNO DVORANO NA PETEK NATANKO OB 24.00." Prestrašeno sem se zazrla v temo, ki je vladala v tistei smeri, kjer je kazala puščica... spet narisana s krvjo. Ko sem se hotela obrniti sem z nogo brcnila ob nekaj kar je povzročilo močan hrup. Ko sem pogledala, sem zagledala žepno svetilko. Zdaj je bilo braz dvoma, da se me nekdo hoče znebit, pozabavati ali pa nekaj hoče od mene, ker je verjetno strahopeten. Pritisnila sem na gumb ON in prostor je preplavila svetloba. Nato sem se odpravila v temo. Bilo je zelo rhljivo hoditi po temnih hodnikih grajske kleti, saj mi je srce razbijalo kot boben. Sledila sem puščicam, ki so vodile v zahodni del gradu. Naenkrt zaslišim kako nekaj pod nagami škriplje in ropoče. Kar naenkrat glasno poči in jaz začnem padati. Padam in padam in še enkrat padam. Naenkrat trdno pristanem na kamnitih tleh.
Ko posvetim po prstoru naglas zavpijem, sa vame buljijo sami okostnjaki, na tleh pa je polno kosti. Brez dvoma sem se znašla v grajkih temnicah. Ko hočem splezati gor, zagledam puščico, ki kaže...
To je to. Upam, da vam, je ušeč. Sprejema vse komentarje in ideje za neslednje dele. Vesela bom tudi kakšnega:heart:.
lp vaša amari
upam, da se mate fajn. No sj bom lepo napisala še en del tele naše mal srhljive(vsaj po mojem okosu) zgodbe.
Oki gremo zdej...
Ko sem se razgledala sem opazila, da nisem nikjer drugje kot v kleti gradu Obela. To je najbolj srhljiv in strašljiv grad n naši dolini. Opazila sem, da je na steni napisano nekakšno sporočilo, ki se je glasilo takole: "PRINESI BANKOVCE V GLAVNO DVORANO NA PETEK NATANKO OB 24.00." Prestrašeno sem se zazrla v temo, ki je vladala v tistei smeri, kjer je kazala puščica... spet narisana s krvjo. Ko sem se hotela obrniti sem z nogo brcnila ob nekaj kar je povzročilo močan hrup. Ko sem pogledala, sem zagledala žepno svetilko. Zdaj je bilo braz dvoma, da se me nekdo hoče znebit, pozabavati ali pa nekaj hoče od mene, ker je verjetno strahopeten. Pritisnila sem na gumb ON in prostor je preplavila svetloba. Nato sem se odpravila v temo. Bilo je zelo rhljivo hoditi po temnih hodnikih grajske kleti, saj mi je srce razbijalo kot boben. Sledila sem puščicam, ki so vodile v zahodni del gradu. Naenkrt zaslišim kako nekaj pod nagami škriplje in ropoče. Kar naenkrat glasno poči in jaz začnem padati. Padam in padam in še enkrat padam. Naenkrat trdno pristanem na kamnitih tleh.
Ko posvetim po prstoru naglas zavpijem, sa vame buljijo sami okostnjaki, na tleh pa je polno kosti. Brez dvoma sem se znašla v grajkih temnicah. Ko hočem splezati gor, zagledam puščico, ki kaže...
To je to. Upam, da vam, je ušeč. Sprejema vse komentarje in ideje za neslednje dele. Vesela bom tudi kakšnega:heart:.
lp vaša amari
Odgovori:
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Zelo zanjimivo!!!
0
Aisha7
Moj odgovor:
jokam se
potrebuje pomoč ali nasvet v
Svetovalnica
Sama doma
Sama sem doma moje mami in atija ni, sestra je en krožek končala že pred pol ure, pa starši vejo, da je tam in da jo morjo pobrat, me fuuuuuuul skrbi da se jim ni kej zgudil, nobenih kontaktov nimam razen babi k žvi zraven nas, pa je ni pa zravn ns žvijo tut moji bratranc pa sestrična pa njeni, sam tut njenih ni doma. nobenih kontaktov nimam, razen maminega outlooka k pa mal slabo dela, ni jih pa doma kakih 2 uri odkar sem jaz prišla dam, in zdej jokam. kva nej nardim
