Cez nekaj sekund ji je v glavo sunila gromozanska bolečina.Zmanjkovalo ji je zraka.Vsega je imela dovolj in začela se je upirati.Sprva bolj lahno, ko pa je ugotovila,da zlahka ne bošlo močneje.Končno je prišla do zraka in tujčeve ustnice niso bile na njenjih.Močna roka ji je še vedno prekrivala obraz, druga roka pa jo je tesno stikala k sebi."Nehaj!"Je skoraj zakričala."Izpusti me ti..."zdaj je izgubila še zadnji čut za ravnitežje in noge so se ji zašibile.Čutila je le, da so samo se krhke palčke,na robu, da se zlomijo.
Mrmrala je nerazumljive besede in se vedno manj zavedala kaj se okoli nje dogaja.Ni več zdržala in... začela padati v neznano.
Njene noge pa niso in niso hotele začutiti tla.ALI PA TAL SPLOH NI BILO?po padanju je padla na trda tla.Zavohala je vonj po kovini le, da ni vedela po kakšni.Pomela si je oči in se ozrla okrog sebe.
Vse je bilo temno in ozračje mrzlo.Ugotovila je, da je pristala na nekakšnem trgu sredivasi ali mesta.V daljavi je zaznala svetilko, ki je lahjo utripala, nato pa ugasila.Vstala je, se opotekla in globoko zadihala.Zrak je potrebovala bolj kot kdajkoli prej.Zacela je hoditi.Hodila je po temnih ulicah in cestah ter mestece kot je ugotovila pozneje kaj hitro obsla.

to je bil tretji delček se vidimo v soboto bajčii.:wink: