Pisalnica
Bom sam tiho... ~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~~
Vrglo me je v druge sanje. Tam so bili zmaji, bila sem na otoku Čeljusti. Bilo ga je nemogoče najti. Okej, skoraj nemogoče. Samo eni osebi je uspelo. Nikoli se ni vrnila. Njeni snemalci pa so se in pokazali posnetke z otoka. Želela sem si izvedeti skrivnost otoka Čeljusti. Bilo je čudno, saj nikoli ne bi prepoznala otoka Čeljusti v sanjah. A zavedala sem se vseh podrobnosti. Celo svojih nog. Če mislite, da je to ni težko, poskusite v naslednjih sanjah in boste videli. V glavi sem čutila magijo. Kot kača je prilezla v moje možgane. Zaslišala sem ženski glas. "Pridi sem na otok Čeljusti. Pridi sem in reši življenja tisočerih duš. Brez tebe bodo hitro doživele kruto smrt. Imaš 14 dni. Potem bo prepozno."
Planila sem pokonci. Bila sem naježena. 14 dni. Če hočem rešiti te tisočere duše moram pobegniti. Zapustiti prijatelje. Samo ovirali bi me. Me poskusili ustaviti. Ne. Ne bom jih vzela s sabo. Tiho sem si vzela nahrbtnik in vanj dala rezervna oblačila, rezervne čevlje, svetilko, plastenko ter tri steklene krogle magije. Krogle magije so zelo majhne a imajo tako moč, da še velikana ubijejo. Samo v pravem trenutku moraš razbiti eno.
In tako sem si ga oprtala in odkorakala ven. Čisto sem pozabila na tistega samoroga, dokler se skoraj nisem zaletela vanj. Gledal me je zviška. Nastopila je smrtna tišina. Ni se premaknil. Nato pa je poskočil in me z glavo vrgel na svoj hrbet. Zagodrnjal je in jaz sem se čemerno potrepljala po hrbtu tam, kjer me je zadela njegova glava. Prijela sem se črnega gladkega vratu. Glavo je stegnil naprej in zagalopiral. V treh velikih korakih je vzel zalet in se dvignil ter poletel. Njegova krila so imela premer vsaj 4 metre. Poletel je nad krošnje in hladen veter me je božal v lica. Letela sva nad črno travo in nad našim malim kampom. Ko sva bila nad zoglenelo šolo, sem se še zadnjič ozrla nazaj, potem so mi krošnje zakrile pogled. Jutranja zarja se je že dvigovala, jaz pa sem na samorogu letela naravnost proti njej. Proti morju. Proti otoku Čeljusti.
Vrglo me je v druge sanje. Tam so bili zmaji, bila sem na otoku Čeljusti. Bilo ga je nemogoče najti. Okej, skoraj nemogoče. Samo eni osebi je uspelo. Nikoli se ni vrnila. Njeni snemalci pa so se in pokazali posnetke z otoka. Želela sem si izvedeti skrivnost otoka Čeljusti. Bilo je čudno, saj nikoli ne bi prepoznala otoka Čeljusti v sanjah. A zavedala sem se vseh podrobnosti. Celo svojih nog. Če mislite, da je to ni težko, poskusite v naslednjih sanjah in boste videli. V glavi sem čutila magijo. Kot kača je prilezla v moje možgane. Zaslišala sem ženski glas. "Pridi sem na otok Čeljusti. Pridi sem in reši življenja tisočerih duš. Brez tebe bodo hitro doživele kruto smrt. Imaš 14 dni. Potem bo prepozno."
Planila sem pokonci. Bila sem naježena. 14 dni. Če hočem rešiti te tisočere duše moram pobegniti. Zapustiti prijatelje. Samo ovirali bi me. Me poskusili ustaviti. Ne. Ne bom jih vzela s sabo. Tiho sem si vzela nahrbtnik in vanj dala rezervna oblačila, rezervne čevlje, svetilko, plastenko ter tri steklene krogle magije. Krogle magije so zelo majhne a imajo tako moč, da še velikana ubijejo. Samo v pravem trenutku moraš razbiti eno.
In tako sem si ga oprtala in odkorakala ven. Čisto sem pozabila na tistega samoroga, dokler se skoraj nisem zaletela vanj. Gledal me je zviška. Nastopila je smrtna tišina. Ni se premaknil. Nato pa je poskočil in me z glavo vrgel na svoj hrbet. Zagodrnjal je in jaz sem se čemerno potrepljala po hrbtu tam, kjer me je zadela njegova glava. Prijela sem se črnega gladkega vratu. Glavo je stegnil naprej in zagalopiral. V treh velikih korakih je vzel zalet in se dvignil ter poletel. Njegova krila so imela premer vsaj 4 metre. Poletel je nad krošnje in hladen veter me je božal v lica. Letela sva nad črno travo in nad našim malim kampom. Ko sva bila nad zoglenelo šolo, sem se še zadnjič ozrla nazaj, potem so mi krošnje zakrile pogled. Jutranja zarja se je že dvigovala, jaz pa sem na samorogu letela naravnost proti njej. Proti morju. Proti otoku Čeljusti.
Moj odgovor:
Soncica
potrebuje pomoč ali nasvet v
Svetovalnica
darilo za fanta za bozic
torej rabim ideje za darilo za fanta za bozic. Imam ze v mislih ker si je zelel pulover z odtisi mojih ustnic inn to bom tudi naredila, ker pa ne bi samo tega dala me zanima ce ima kdo kaksen predlog. Zelela bi si da je uporabno in ne nekaj kar bi se lahko nabiral prah. Darilni seti so mi malce brezveze, ker nevem a mu bi bil vsec... parfum sem mu pa kupila za rojstni dan.
