Luka je bil čisto (no ne čisto) navaden fant ki je obiskoval 9. razred osnovne šole. Njegoa jutranja rutina je bila vsak dan ista;
zbuditi se zgodaj, umiti zobe, se obleči, pripraviti torbo in pa seveda pravočasno ujeti avtobus. Vse to se sliši enostavno a Luki vseeno ne gre v glavo zakaj se mu vedno zatakne pri prvem koraku. A na današnje jutro mu je uspelo in ne samo zaradi tega ker je bil prav danes začetek novega šolskega leta, ampak ker ga je na srečo zbudil oče ko je odhajal. Novo šolsko leto pomeni za Luko tudi nova šola, kar je že skoraj vsakoletna tradicija, saj vsako prejšnjo zapusti zaradi "nesporazumov". Ampak Luka si je želel da je to šolsko leto drugačno saj noče več obremenjevati svojega očeta. Ali mu bo uspelo...

Kot vsako jutro je Luka zamudil pri vstajanju tako, da se mu je za vse ostalo mudilo. To šolsko leto se je mogel vstajati še bolj zgodaj kot vsako drugo saj je zmanjkalo šol ki bi jih lahko obiskoval v okolici zato je mogel hoditi v šolo na drugem koncu mesta. Ampak Luka ne bi bil Luka če se ne bi tega spomnil šele, ko je v ogledalu med umivanjem zob zagledal uro ki kaže 6.35 in se spomnil da mu je oče rekel, da njegov avtobus odhaja ob 6.45. Seveda je takoj, ko je informacija prišla do njegovih možganov tem ostala le ena možnost, zelooo pohiteti! Bil je vesel, da ga oče ni videl saj bi mu spet začel govoriti o tem kako je neodgovoren in kako mu tako ne bo nikoli uspelo v življenju, a v tistem trenutku ga to ni smelo skrbeti saj je ura bila že 6.42, on pa sploh še ni pripravil torbe, zato je vanjo zmetal vse kar mu je padlo pod roko bog ve kaj vse je na koncu pristalo v torbi ampak zaenkrat je bila največja skrb ujeti avtobus.