Ta del je namenjen Ginny Weasley 123, Book star, Wuffle in Pomaranči1. Hvala za vse vaše spodbudne komentarje:kissing_closed_eyes::hugging:.

Nisva mogla kar dati dragulja in tudi hrčka nisva hotela izgubiti. Z veverico sva se morala pomeniti.
''Kaj pa, če se zmenimo tako'' sem začel in opice so začele z zanimanjem poslušati ''Vi nam date hrčka...''
No, naj vam opišem, kaj se je dogajalo za opičjimi hrbti. Veverica je hotela osvoboditi hrčka dokler nobena opica ni gledala.
''V zameno..'' je nadaljevala velika opica, ki je bila ža kar nestrpna, ker sem tako zavlačeval.
''Hmmmmm..'' sem poskusil še malo zavleči.
''Ne. Dovolj! Rekle smo dragulj ali pa nič'' je jezno odvrnila nazaj.
Ko se je obrnila je zagledala veverico, ki grize vrvi in osvobaja hrčka.
''Hej! Ti!'' ji je zavpila ''Kaj delaš?''
''Ammm.. Samo hotela sem...'' se je poskušala rešiti veverica iz situacije.
''Nadnjo!'' se je ujezila opica.
Veverica je hitro skočila na drevo in priplezala k meni.
''Skoraj bi mi uspelo. Zakaj nisi zavlačeval kot sva se zmenila?'' je rekla in spet sem bil seveda jaz vsega kriv.
''Saj sem poskušal'' sem se izgovarjal ''a opice ne nasedejo tako hitro. Kar pametne so''.
''Si sploh že videl velikost njihovih možganov!'' je zavpila ''Manjši so od koščice slive''.
''Hahahaahahhh..'' sva se smejala.
''In kaj naj storiva zdaj? Ne moreva jim kar prostovoljno dati dragulja. Pa tudi če ga, ne veš če bodo res izpustile hrčka'' je rekla veverica.
''To je res, a kaj potem?'' sem jo vprašal.
''Mogoče lahko..'' je začela, a opice so se že zbrale okoli naju.
''Pojdiva raje kam drugam'' sem predlagal.
Ko sva bila dovolj daleč, da naju niso slišale, a sva jih videla sva se usedla na listje.
''Kaj si hotela prej povedati?'' sem bil radoveden.
Veverica se je najprej razgledala naokrog, da ni nikogar tukaj, nato pa začela.
''Mogoče bi ga lahko ponaredila'' je predlagala.
''Kako to misliš?'' še nisem bil čisto prepričan kaj govori.
''Saj veš. V filmih, ko ponarejajo stvari'' mi je razložila.
''AJA. To moji lastniki ves čas gledajo'' mi je postalo jasno ''Ampak kje bova dobila točno takšen dragulj?'' še vedno nisem vedel.
Takrat je mimo najinih glav priletela lepa ptica in v kljunu je držala nekaj svetlečega. Spogledala sva se in ji sledila. Odnesla jo je v gnezdo. Ko je že hotela iti, naju je opazila.
''Kaj hočeta?'' je rekla osorno.
''Imate kakšen zelen svetleč kamen?'' sem vprašal vljudno.
''Koga to zanima?'' je spet rekla, kot da je najpomembnejša na svetu.
''Aja. Jaz sem Pando in to je moja prijateljica veverica'' sem naju predstavil.
''V redu'' je nadaljevala ''Dam vama moj biserček, ampak ne zastonj''.
''Ojoj'' sem si mislil.
''Vidite tistega gospoda tam?'' pokazala je na ptička, ki je sedel na bližnji veji ''Prosite ga za nekaj listja in mi ga prinesita''.
''To je vse? Mis..'' je rekla veverica, a sem jo utišal.
''To ni nič kaj težkega. Res želiš težjo nalogo?'' sem jo vprašal.
Odkimala mi je in šla sva do ptiča. Že na daleč se je videlo, da je zagrenjen.
''Lahko dobiva malo listja?'' sem vprašal brez, da bi pozdravil saj se je mudilo.
''Niti pod razno. Bliža se zima in rabim nekaj toplega'' je direktno povedal ptič.
''Kaj želite zanj?'' je vprašala veverica saj je vedela, da v tem gozdu vedno vsi nekaj želijo.
''Vidita tisto ptico?'' je vprašal in pokazal na tisto ptico pri kateri sva hotela vzeti kamen ''Prinesita mi nekaj svetlečega od nje''.
Tako sva se obrnila in šla k ptici.
''Hoče nekaj svetlečega od vas'' sem rekel.
''Kaj? On? Nikoli!'' se je razjezila.
''Ampak...'' je poskušala veverica.
''Rekla sem ne in pika'' ni odnehala ptica.
''Če hočete liste potem mu dajte nekaj svetlečega'' sem ji ukazal.
''Raje zmrznem kot, da mu dam kaj'' se ni vdala.
Takrat pa je zapihal mrzel veter in ptica se je kar malo stresla.
''Ste si premislili?'' sem jo vprašal, ker sem vedel, da bi bila zelo vesela listov.
''Ne..e.e'' je rekla tresoče.
Nekaj časa sva še čakala z veverico, a se je kaj kmalu vdala. Segla je v gnezdo in vzela lep svetleč uhan. Dala nama ga je in odnesla sva ga k drugi ptici. Nekaj časa si ga je skrbno ogledoval, a nato nama je dal največji list, se nama zahvalil in odšel. Ko sva ga prinesla ptici se je zelo razveselila, ga pograbila in šla spat.
''Nisi nečesa pozabila?'' sem jo vprašal.
''Aja saj res. Izvolita''. Dala nama je lep zelen dragulj.
Zahvalili smo se drug drugemu in z veverico sva odšla po hrčka. Ko sva prišla do templja je bil na srečo še tam.
''Izvolite!!!!!!'' sem zavpil že na daleč.
Pogledale so me in prišle. Dal sem jim 'dragulj' in začele so si ga ogledovati, saj niso hotele spet pasti na 'foro'. Ker pa seveda nimajo velikih možganov, so nasedle. Vzele so dragulj in nam vrnile hrčka.
''Jej!! Končno svoboden!! Hvala vama'' se nama je zahvaljeval.
Objeli smo se in odšli k helikopterju. Usedli smo se vanj in se odpeljali.
''Kam pa zdaj?'' je zanimalo hrčka.
''Kam misliš? V savano!'' sem rekel preden sem prižgal helikopter.
''Ojoj!'' je rekla veverica.
''Kaj?'' sem rekel in se zdrznil.
''Ne maram levov'' je rekla in se začela smejati.
Po poti sva mu pripovedovala o ponarejenem dragulju in pticah. Celo pot smo se smejali in prepevali.....SE NADALJUJE.

Če se vam je dalo prebrati do sem, sem zelo hvaležna. Vesela pa bi bila tudi kakšnega komentarja ali srčka:wink::blush:.
Imejte pujsastičen:hamster::hamster::hamster::hamster::hamster::hamster: dan in se zabavajte.
Vaša dragon girl