Minilo je nekaj mesecev, odkar sta Lara in Nika obnovili svoje prijateljstvo. Po zapletu z Matejem sta bili še bolj povezani in se odločili, da ne bosta več dovolili, da fantje posegajo v njuno prijateljstvo. Življenje je počasi steklo nazaj v običajne tirnice, dokler se ni pojavila nova priložnost – taborjenje z razredom.

Na šoli je vsako leto potekalo tradicionalno taborjenje za učence osmega in devetega razreda. Tokrat so odšli v gore, kjer so jih čakali štirje dnevi avantur, raziskovanja in zabave. Lara in Nika sta bili navdušeni. Skupaj sta pakirali, si izbirali, katero hrano bosta vzeli s sabo, in načrtovali, kaj bosta počeli med prostim časom.

Ko so prispeli v tabor, sta dekleti takoj postavili svoj šotor blizu drugega para sošolk. A že prvi večer so se začeli pojavljati znaki novega zapleta.

Medtem ko so sedeli ob tabornem ognju, je njihova učiteljica obvestila vse učence, da bodo naslednji dan sodelovali v tekmovanju po skupinah. Vsaka skupina bo morala poiskati določene predmete, skrite v gozdu, in jih prinesti nazaj v tabor, preden se stemni. Tekmovanje bo preizkusilo njihovo sodelovanje, iznajdljivost in sposobnost hitrega razmišljanja.

"To bo zabavno!" je vzkliknila Lara, ko so se pogovarjali o strategiji.

Nika je prikimala, a opazila je, da je Lara postala nekoliko bolj zagnana, ko se je k njim pridružil Gal, sošolec iz devetega razreda. Gal je bil visok in športen, s svetlimi lasmi in prijaznim nasmehom. Bil je eden tistih fantov, ki so se vedno znašli v središču pozornosti, a nikoli na vsiljiv način. Lara se je začela vse pogosteje pogovarjati z njim, Nika pa je čutila, da je nekaj spet v zraku.

Naslednji dan so razdelili učence v skupine. Lara in Nika sta bili skupaj v isti skupini, poleg Gala in še dveh sošolcev. Tekmovanje se je začelo z žvižgom učiteljice, in skupine so se pognale v gozd.

Na začetku je šlo vse gladko. Lara in Nika sta sodelovali kot vedno, vendar je Nika začela opažati, da Lara več časa preživi v pogovorih z Galom kot z njo. Medtem ko so hodili skozi gozd in iskali predmete, se je Lara večkrat zasmejala Galovim šalam in se na nek način oddaljila od Nike. Nika je čutila, da postaja odvečna, a si ni želela povzročati prepirov, zato je tiho opazovala, kako se situacija razvija.

Ko so končno našli vse predmete in se vrnili v tabor, je bila Lara vsa navdušena. "Gal je res dober v orientaciji! Brez njega ne bi nikoli našli zadnjega predmeta," je povedala, ko so se usedli k ognju.

Nika je prikimala, vendar je v sebi čutila mešanico jeze in razočaranja. Spet je čutila, da Lara postavlja nekoga drugega pred njuno prijateljstvo, in to jo je bolelo. Ampak je molčala, poskušala je obdržati mir.

Naslednji dan, med pohodom na bližnji vrh, je Lara večino časa preživela ob Galu. Nika je hodila zadaj, s sošolkama, ki ju ni tako dobro poznala. Čutila je, da izgublja Laro in da se vse ponavlja. A tokrat ni šlo samo za fanta – šlo je za občutek, da jo Lara počasi pušča za sabo.

Zvečer, ko sta se Lara in Nika pripravljali za spanje v šotoru, je Nika zbrala pogum in začela pogovor.

"Lara, nekaj moram povedati," je rekla tiho.

Lara je dvignila pogled. "Kaj pa je?"

Nika je globoko vdihnila. "Opazila sem, da preživljaš veliko časa z Galom. In... Ne vem, zdi se mi, da sem spet na stranskem tiru. Vem, da si dobra prijateljica, ampak to me resnično boli."

Lara je za trenutek obmolknila. Razumela je, kaj ji poskuša povedati Nika. "Nika, nisem hotela, da bi se tako počutila. Gal mi je všeč, ampak to ne pomeni, da tebe ne cenim ali da nisi pomembna. Se spomniš, kaj sva se naučili po Mateju? Prijateljstvo je na prvem mestu."

Nika je prikimala, čeprav so ji solze napolnile oči. "Rada bi verjela, da to ni isto, ampak se bojim, da spet izgubljam najboljšo prijateljico."

Lara je zgrabila Nikine roke. "Ne izgubljaš me, Nika. Sva ekipa, vedno bova. Prosim, če sem ti povzročila bolečino, mi odpusti. Vem, da sem morda preveč pozornosti namenila Galu, ampak ne želim, da bi naju to ločilo."

Nika je globoko vzdihnila in se nasmehnila, čeprav je bilo še vedno nekaj grenkobe v njej. "V redu. Samo... bodiva pazljivi, prav? Nočem, da se nama še enkrat zgodi isto."

Lara je odločno prikimala. "Obljubim. Bova se skupaj spopadli z vsem, kar pride, tako kot vedno."

Naslednje dni sta Lara in Nika preživeli veliko več časa skupaj. Lara je začela bolj paziti na to, da Nika ne bi bila izključena, ko se je pogovarjala z Galom. Tudi Nika se je trudila, da bi sprejela, da ima Lara lahko različne prijatelje, ne da bi to ogrozilo njuno prijateljstvo. Gal je ostal prijazen do obeh, a kmalu je postalo jasno, da je njun odnos sčasoma ostal bolj prijateljski.

Na koncu taborjenja sta Lara in Nika stali na vrhu hriba, od koder je bil čudovit razgled na dolino. Držali sta se za roke in skupaj gledali v daljavo.

"Nika, mislim, da sva se iz tega nekaj naučili," je rekla Lara z nasmehom.

"Res je," je prikimala Nika. "Da najino prijateljstvo zdrži vse preizkušnje, če se potrudiva in ohraniva zaupanje."

In tako sta Lara in Nika odšli iz tabora, ne le z novimi spomini, ampak tudi z globljim razumevanjem njunega prijateljstva. Naučili sta se, da bo življenje vedno prinašalo nove izzive, a če bosta vedno odprti, iskreni in si med seboj pomagali, lahko premagata vse.