Pisalnica - RDEČELASO DEKLE 10. del

Moja glava je bila polna vprašanj. Weasley? Prvič slišim za ta priimek...Izgledala sem tako kot majhen otrok, ko ugotovi, da Božiček ne obstaja. Bila sem jezna na svoje starše, ampak sploh nisem mogla razmišljati ob vseh tistih vprašanjih. Nekje sem morala začeti, zato sem vprašala: "Kako je bilo ime Mateji?" "Charlotte" je odgovorila Ginny in se nasmehnila. Nasmehnila se je na tisti nadležni način, ko se poskušaš zadržati, da ne bruhneš v smeh. Šele zdaj sem ugotovila, kako trapasto zvenim. Toliko pomembnejših vprašanj bi lahko postavila, pa sem vseeno bleknila prvo stvar, ki mi je padla na pamet. Medtem, ko sem bila zatopljena v svoje misli, je Ginny odšla. Zaspala sem. Ko sem se zbudila, se je vse zdelo kot le nore sanje. Tako se mi je zdelo le kakšen trenutek, saj sem v kotu sobe zagledala kovček, ki je pripadal teti Ginny. Morda imam res 15 let, vendar sem še vedno radovedna kot kakšen šestletni otrok. Seveda se nisem mogla zadržati, zato sem odšla v tisti kot in odprla kovček. Nič posebnega. Oblačila, knjige... Moj pogled pa se je ustavil na knjigi, ki je ležala na dnu kovčka. Odprla sem jo. Bil je album, poln čudovitih fotografij. Edino kar me je zmotilo je, da so se fotografije premikala. Počasi sem obrnila stran in solze so mi počasi napolnile oči. Ginny je več kot očitno imela prav. Našla sem namreč fotografijo staršev s tremi otroci. V trenutku sem prepoznala svoje starše. Bila sta videti tako mlada in srečna. Mateja, oziroma Charlotte je imela lase spleteni v dve prikupni kitki. Maks je nosil hlače z naramnicami in lizal čokoladni sladoled. Če sta druga dva zares Mateja in Maks, to pomeni, da sem bila tista mala deklica jaz. Nosila sem rdečo oblekico z belimi pikami in se ljubko nasmihala. Prvič v življenju sem videla fotografijo sebe, ko sem bila še majhna. Edine fotografije so tiste po mojem 4. letu. Vedno se mi je zdelo čudno, da ni nobenih fotografij iz časa pred tem, a si nikoli nisem mislila, da je to pomembno. Zdaj pa sem našla fotografijo iz svojega otroštva, ki se je premikala. Starši mi niso povedali vsega, kar si zaslužim vedeti. Če mi ne bodo povedali oni, bom to odkrila sama.