Pisalnica
Hi :wave:!
Danes objavljava najina 17. dela. Uživajte :kissing_heart:!
17. del
Takrat sem se šele zavedla kako resna je situacija in rekla: "Sledila m u bom. Sledila bom očetu. Mene ne bo ubil, ker sm njegova kri. " "Prav imaš", je rekel Romeo. "poskrbi samo, da mi vedno poveš kadar kaj nenavadnega opaziš." "Operacija" se je začela že naslednje jutro. Starše sem imela ves čas na očeh. Počeli pa niso nič sumljivega dokler ni prišlo kosilo. Skupaj smo jedli dokler ni oče rekel: "Z mamo bova preskočila sladico. Ti kar lepo jej midva pa greva malo na sprehod." Zapustila sta mizo in ko sta se dovolj oddaljila sem šla za njima. Hodila sta po ladji vse do kapitanove sobe. Potrkala sta na vrata...
17. del
Celo dopoldne in popoldne sem jokala (na samem seveda, da me starši ne bi ujeli in me vprašali, zakaj). Nekje sem slišala, da so ugotovili, da pisanje v dnevnik pri slabih stvareh zelo pomaga. Upam, da imajo prav, saj tole prav zaradi njih delam.
Sanjala sem, da bova potem, ko pridemo nazaj iz Trsta v New York, zbežala pred najini starši in se skrila nekam.m v New Yorku, kjer naju ne bodo našli (New York namreč ni tako majhen in sama poznam zelo dobre kotičke za skrivanje). Tam bi si kupila stanovanje ali hišo in skupaj preprosto živela. Res ne bova živela z mnogo služabniki in v bogastvu - česar sva bila vajena - ampak za to nama je vseeno. Seveda se te sanje ne bodo uresničile zaradi tega, kar se je zgodilo danes. Oba bova le preprosto šla s svojimi starši šla, jaz v New York, on v Ottawo in se verjetno poročila z nekom bogatim, ki ga bodo brez dvoma določila najina starša.
Niso imeli prav! Tole mi ne pomaga kaj dosti!!! Ups, preveč klicajev. Mama me je vedno učila, da ko pišem, naj vedno uporabljam eno ločilo na koncu povedi (kar nekaj). O, zdaj sem se spomnili, da naj bi pomagalo pisanje pesmi. Okej:
O, moj Romeo,
ljubim bolj te kot vse!
Razšla sva se zaradi neke stvari,
ki jo ne razumeš ti prav.
Rada prevrtela bi čas nazaj
v čase brezskrbne.
O, moj Romeo,
ljubim bolj te kot vse!
Sanjala o tebi sem dolge ure
o tem, kako lepo bilo bi.
A to so bile le sanje moje
in nič drugega.
O, moj Romeo,
ljubim bolj te kot vse na tem svetu!
Ni pomagalo!!!! Oprosti, mama za klicaje! Zdaj pa si morem obrisati solze, saj me mama kliče, da se bom šla preobleč za večerjo.
Danes objavljava najina 17. dela. Uživajte :kissing_heart:!
17. del
Takrat sem se šele zavedla kako resna je situacija in rekla: "Sledila m u bom. Sledila bom očetu. Mene ne bo ubil, ker sm njegova kri. " "Prav imaš", je rekel Romeo. "poskrbi samo, da mi vedno poveš kadar kaj nenavadnega opaziš." "Operacija" se je začela že naslednje jutro. Starše sem imela ves čas na očeh. Počeli pa niso nič sumljivega dokler ni prišlo kosilo. Skupaj smo jedli dokler ni oče rekel: "Z mamo bova preskočila sladico. Ti kar lepo jej midva pa greva malo na sprehod." Zapustila sta mizo in ko sta se dovolj oddaljila sem šla za njima. Hodila sta po ladji vse do kapitanove sobe. Potrkala sta na vrata...
17. del
Celo dopoldne in popoldne sem jokala (na samem seveda, da me starši ne bi ujeli in me vprašali, zakaj). Nekje sem slišala, da so ugotovili, da pisanje v dnevnik pri slabih stvareh zelo pomaga. Upam, da imajo prav, saj tole prav zaradi njih delam.
Sanjala sem, da bova potem, ko pridemo nazaj iz Trsta v New York, zbežala pred najini starši in se skrila nekam.m v New Yorku, kjer naju ne bodo našli (New York namreč ni tako majhen in sama poznam zelo dobre kotičke za skrivanje). Tam bi si kupila stanovanje ali hišo in skupaj preprosto živela. Res ne bova živela z mnogo služabniki in v bogastvu - česar sva bila vajena - ampak za to nama je vseeno. Seveda se te sanje ne bodo uresničile zaradi tega, kar se je zgodilo danes. Oba bova le preprosto šla s svojimi starši šla, jaz v New York, on v Ottawo in se verjetno poročila z nekom bogatim, ki ga bodo brez dvoma določila najina starša.
Niso imeli prav! Tole mi ne pomaga kaj dosti!!! Ups, preveč klicajev. Mama me je vedno učila, da ko pišem, naj vedno uporabljam eno ločilo na koncu povedi (kar nekaj). O, zdaj sem se spomnili, da naj bi pomagalo pisanje pesmi. Okej:
O, moj Romeo,
ljubim bolj te kot vse!
Razšla sva se zaradi neke stvari,
ki jo ne razumeš ti prav.
Rada prevrtela bi čas nazaj
v čase brezskrbne.
O, moj Romeo,
ljubim bolj te kot vse!
Sanjala o tebi sem dolge ure
o tem, kako lepo bilo bi.
A to so bile le sanje moje
in nič drugega.
O, moj Romeo,
ljubim bolj te kot vse na tem svetu!
Ni pomagalo!!!! Oprosti, mama za klicaje! Zdaj pa si morem obrisati solze, saj me mama kliče, da se bom šla preobleč za večerjo.
Moj odgovor:
#prijavljenapunca
potrebuje pomoč ali nasvet v
Svetovalnica
Pust(vem, da je se dalec)
hello!
pac vem da je pust se dalec ampak js res ne vm, kaj naj. moja sosolka je kupla zetko oktobra kostum za pust(hudica) da bi ble to ane, ampak problem pa je da js takrt nism nc razmisljala in sm rekla da je ok in zj pac ne bi bla hudic kr se mi ne zdi prou(pac sm verna... in ni sam to, ampak res neki cutm kukr da ni prou da sm hudic..., ce veste, kaj hocm povedat) zj sploh ne morm nc vec narest sploh ji pa ne morm razlozit...
ne vem mogla sm nekam napisat, ce mi boste plis pomagal! bom pa hvalezna usakega odgovora:blush:
p.s. prjauljena sm, sam se nocm izdt
se enkrat hvala kr si pogledu/pogledala in hvala ce odgovoris
pac vem da je pust se dalec ampak js res ne vm, kaj naj. moja sosolka je kupla zetko oktobra kostum za pust(hudica) da bi ble to ane, ampak problem pa je da js takrt nism nc razmisljala in sm rekla da je ok in zj pac ne bi bla hudic kr se mi ne zdi prou(pac sm verna... in ni sam to, ampak res neki cutm kukr da ni prou da sm hudic..., ce veste, kaj hocm povedat) zj sploh ne morm nc vec narest sploh ji pa ne morm razlozit...
ne vem mogla sm nekam napisat, ce mi boste plis pomagal! bom pa hvalezna usakega odgovora:blush:
p.s. prjauljena sm, sam se nocm izdt
se enkrat hvala kr si pogledu/pogledala in hvala ce odgovoris
