1. september


Stojim na avtobusni postaji. " Danes je ta dan" pomislim. Potem me prešine grozna misel " kaj če ne bo nihče hotel biti moj prijatelj ali pa meni ne bo nihče všeč?". Pogledam na uro. Zavzdihnem. Avtobus zamuja že deset minut.

V daljavi zagledam rumene luči. Ker je še temno, so luči zelo močne.Avtobus pripelje na postajo in zatrobi.Vstopim. Voznik se mi zaspano a dobrovoljno nasmehne. " Dobro jutro mlada dama. Kar sem prisloni kartico." Vrnem mu nasmeh in naredim tako kot je rekel. Usedem se tik za voznika. " kako praviš da ti je ime?Jaz sem Jože a me vsi kličejo Joško. Pa kar tikaj me. Da ne slišim nobenega " gospod". zagode Joško. " Emily sem" mu sramežljivo odgovorim. " Aha,aha lepo ime" pokima. " Ja, ja tako sem nekdaj hotel dati ime svojemu otroku..." na hitro se ozrem po avtobusu. Poleg mene je tukaj samo punca mojih let ki bulji v telefon v ušesih pa ima slušalke. Hitro se obrnem naprej in se bolj pozorno posveti Jošku. "... potem pa sva se z ženo odločila za i e tje, o ja, o ja." kima. " v kateri razred pa greš?" se pozanima voznik. " v drugi razred fakultete za kvantno fiziko" povem. " Da greš na fakulteto za kvantno fiziko vem saj vozim samo tja" se zahahlja. " O, nisem v - vedela" zardim. " Torej tudi punca v zadnjem delu avtobusa hodi tja?" vprašam da bi prikrila svojo napako. " Ja to je Gloria. Verjetno bo tvoja sošolka. Je najbolj priljubljeno dekle na šoli in ima celo svojo skupino ki se imenuje Glorike. Tja sprejme samo najbolj popularne učenke na šoli." mračno pove Joško, jaz pa se zamislim " no, mogoče me ne bodo i eli za novo čudakinjo ki nič ne ve o tej šoli ..." Prispemo do šole. Spet me pograbi strah pred prvim šolskim dnem v novem mestu.Prestrašeno mežikam. " Vem zelo velika šola je ampak se boš kaj kmalu navadila. Čito v redu punca si, gotovo boš kmalu našla prijateljice" . Nasmehne se mi in takoj mi je lažje. " Saj midva sva prijatelja kajne?" ga narejeno zaskrbi. " Seveda sva" mu odvrbnem. " Pravzaprav si moj edini prijatel v tem mestu" se nasmehnem. " No, zdaj pa le pojdi, da ne boš zamudila." " adijo" se poslovim in izstopim iz avtobusa.


Sedim na klopci pred šolo. Šola je gromozanska in kar prepolna učencev je. Opomnim se da moram pogledati kaj imam prvo na urniku. " Likovno imam. Tu saj ni teeba tako veliko govoriti. Učitelj pa je gospod Andrew Steverson. Pogledam na uro. Do pouka je še 20 minut. Globoko vdihnem in vstanem odpravim se proti šoli.


Skozi vhodna vrata vstopim na nabito poln hodnik. Približam se prvi učilnici in preberem napis na njej. Ni prava. Tudi naslednja in sladnaj ne. Čez pet nepravih učilnic najdem pravo. odprem vrata in vstopim. V njej so že skoraj vsi. Postavim se ob steno in čakam. Čez dobrih 15 minut vstopi učitelj. Usede se za svojo mizo in čaka na zvonenje. V skoraj istem trenutku zazvoni vsi se posedejo. Usedem se za edino prazno mizo tako da sedim sama. Učitelj vstane in nas pozdravi " No, tale sedežni red sedenja ne bo šel. Millie presedi se k Royu ti David pa k Glorii." Gloria zacvili in se usede k fantu mišičaste postave. In tako naprej. Na kocu sem pristala z cute fantom Mattom. Nasmehne se mi in spregovori " živjo jaz sem Matt. Ti pa si?". " Emily sem" sramežljivo odgovorim. " Tišina!" zkliče Steverson. " Posluhdanes bomo delali osenčene slike. To je lahek primer. Kar začnite". Sežem po papirju in svinčniku in se lotim risanja. Rišem in rišem. s sliko sem zelo zadovoljna. Ravno hočem vstati in oddati sliko ko me nekdo nežno potreplja po rami. Obrnem se in zagledam Matta. " smem?" spregovori in mi nežno vzame svinčnik. Potegne mojo sliko k sebi in potegne nekaj črt. Vrne mi jo skupaj s svinčinkom in moram si priznati da je res precej boljša.

**********