Pisalnica
ojj, to je nov del moje zgodbe. uživajte v branju:)
Poda mi sendvič in kavo, jaz pa njej 10$ in se ji zahvalim. Posloviva se z objemom.
Odpravim se proti baletnem studio. Po 15 minutah hoje prispem pred dokaj majhno zgradbo. Vstopim in takoj zagledam predprostor. Nato vidim dvoje vrat in pa stopnice. Vstopim skozi desna vrata, saj so to vrata dekliške garderobe. Na levi pa je moška garderoba. Preoblečem se v moj temno moder dres, ki je nad malo pod ramami viden skozi in čipkast. Čez dres si nato oblečem še hlače, za katere lahko zataknem črpalko. Črpalko imam gor samo za ogrevanje. Na noge si dam baletne copate, kasneje pa se bom preobula v špice. Preverim moj sladkor, ki je 8.0, kar bo za ogrevanje v redu, nato pa bom spila sok. Izstopim iz garderobe in se odpravim po stopnicah. Na koncu stopnic stopim skozi vrata v studio. Zagledam mojo učiteljico, ki me uči že od mojega 3 leta. Zelo mi je pri srcu, saj je zeloooo prijazna in ima, tako kot jaz, diabetes tipa 1 in me zato toliko bolj razume.
''Oj,'' me pozdravi
Pozdravim jo nazaj.
''Kako si kaj?'' vpraša.
''Pa bo nekako. Ti?'' odgovorim.
''Tudi. Pa dajva se kar lotiti ogrevanja. Prvo imava plie,''
Začnem plesati.
Po pol ure je konec ogrevanja in vaj ter se lahko posvetiva plesu. Obujem si špice in se vrnem v studio. Vadiva za ples, ki ga plešem skupaj z mami, saj je tudi ona zelo dobra balerina. Nisem še videla koga bolje plesati od nje.
Čez eno uro končam z vajo. Preoblečem se nazaj v moje črne kavbojke in bel puli. Nato odidem iz garderobe ven pred stavbo, kjer me čaka mami.
''Ojla,'' jo pozdravim.
''Hejjjjj, kako je bilo na vaji? A ste že prišle do tistih piruet?'' me vpraša.
''Tiste iz četrte? Ja, tiste sva delali danes,'' odgovorim.
''Super, zdaj imamo samo še ene 5 minut nastopa za zvadit. Jaz sem prišla do arabesk,'' reče.
''Super!'' ji odgovorim.
Peljeva se proti domu. Ko prispeva domov grem v svojo sobo. Prvo naredim nalogo in se potem še učim matematiko in španščino, saj imam za ta predmeta naslednji teden ocenjevanja. Do petnajst došestih sem konec. Pograbim svoj nahrbtnik, pojem bonbon in se odpravim proti Starbucksu. Ko čez 5 minut prispem tja Alexis še ni tukaj. Nadenem si predpasnik in začnem streči strankam.
Čez nekaj minut pride tudi Alexis:''Hejla, kako smo kaj?''
''Pa saj veš, kot vedno haha,'' rečem in se zasmejim.
Nato jo vprašam: ''Pa ti?''
Odgovori mi:''Pa tudi bo heh.''
''Samo da bo,'' se ji spet nasmejim. Med odmorom greva na kratek sprehod.
''Hej....a bi šla mogoče kasneje z mano v kino?'' me nervozno vpraša Alexis.
''Ja, seveda. Zakaj si tako nervozna?'' jo vprašam.
''Mislim, tako, kot....kaj več kot...'' začne govoriti.
''Aa, to misliš. Amm, ja, seveda. Z veseljem!'' ji odgovorim.
Nato me kar naenkrat poljubi. Hitro se odmakne stran od mene.
''Oprosti, oprosti, nisem hotela samo....'' začne.
Jaz jo samo pogledam, se ji nasmejim in jo poljubim nazaj. Oglasi se moj alarm, ki pomeni, da imam nizek sladkor.
''Pojdiva hitro nazaj,'' mi reče.
Iščem po torbici, a enostavno ne morem najti ničesar sladkega. Nato mi Alex v roke poda bonbon.
''Vedno ga nosim s sabo, ravno v tem primeru,'' reče in se mi nasmehne.
Hitro pojem bonbon in se odpraviva nazaj.
Pa smo prišli do konca. Tokrat je malo daljši:)
Jaz upam, da vam je všeč. Meni se zdi ta tema primerna, ker se o tem ne govori največ.
Ly,
HP fan
Poda mi sendvič in kavo, jaz pa njej 10$ in se ji zahvalim. Posloviva se z objemom.
Odpravim se proti baletnem studio. Po 15 minutah hoje prispem pred dokaj majhno zgradbo. Vstopim in takoj zagledam predprostor. Nato vidim dvoje vrat in pa stopnice. Vstopim skozi desna vrata, saj so to vrata dekliške garderobe. Na levi pa je moška garderoba. Preoblečem se v moj temno moder dres, ki je nad malo pod ramami viden skozi in čipkast. Čez dres si nato oblečem še hlače, za katere lahko zataknem črpalko. Črpalko imam gor samo za ogrevanje. Na noge si dam baletne copate, kasneje pa se bom preobula v špice. Preverim moj sladkor, ki je 8.0, kar bo za ogrevanje v redu, nato pa bom spila sok. Izstopim iz garderobe in se odpravim po stopnicah. Na koncu stopnic stopim skozi vrata v studio. Zagledam mojo učiteljico, ki me uči že od mojega 3 leta. Zelo mi je pri srcu, saj je zeloooo prijazna in ima, tako kot jaz, diabetes tipa 1 in me zato toliko bolj razume.
''Oj,'' me pozdravi
Pozdravim jo nazaj.
''Kako si kaj?'' vpraša.
''Pa bo nekako. Ti?'' odgovorim.
''Tudi. Pa dajva se kar lotiti ogrevanja. Prvo imava plie,''
Začnem plesati.
Po pol ure je konec ogrevanja in vaj ter se lahko posvetiva plesu. Obujem si špice in se vrnem v studio. Vadiva za ples, ki ga plešem skupaj z mami, saj je tudi ona zelo dobra balerina. Nisem še videla koga bolje plesati od nje.
Čez eno uro končam z vajo. Preoblečem se nazaj v moje črne kavbojke in bel puli. Nato odidem iz garderobe ven pred stavbo, kjer me čaka mami.
''Ojla,'' jo pozdravim.
''Hejjjjj, kako je bilo na vaji? A ste že prišle do tistih piruet?'' me vpraša.
''Tiste iz četrte? Ja, tiste sva delali danes,'' odgovorim.
''Super, zdaj imamo samo še ene 5 minut nastopa za zvadit. Jaz sem prišla do arabesk,'' reče.
''Super!'' ji odgovorim.
Peljeva se proti domu. Ko prispeva domov grem v svojo sobo. Prvo naredim nalogo in se potem še učim matematiko in španščino, saj imam za ta predmeta naslednji teden ocenjevanja. Do petnajst došestih sem konec. Pograbim svoj nahrbtnik, pojem bonbon in se odpravim proti Starbucksu. Ko čez 5 minut prispem tja Alexis še ni tukaj. Nadenem si predpasnik in začnem streči strankam.
Čez nekaj minut pride tudi Alexis:''Hejla, kako smo kaj?''
''Pa saj veš, kot vedno haha,'' rečem in se zasmejim.
Nato jo vprašam: ''Pa ti?''
Odgovori mi:''Pa tudi bo heh.''
''Samo da bo,'' se ji spet nasmejim. Med odmorom greva na kratek sprehod.
''Hej....a bi šla mogoče kasneje z mano v kino?'' me nervozno vpraša Alexis.
''Ja, seveda. Zakaj si tako nervozna?'' jo vprašam.
''Mislim, tako, kot....kaj več kot...'' začne govoriti.
''Aa, to misliš. Amm, ja, seveda. Z veseljem!'' ji odgovorim.
Nato me kar naenkrat poljubi. Hitro se odmakne stran od mene.
''Oprosti, oprosti, nisem hotela samo....'' začne.
Jaz jo samo pogledam, se ji nasmejim in jo poljubim nazaj. Oglasi se moj alarm, ki pomeni, da imam nizek sladkor.
''Pojdiva hitro nazaj,'' mi reče.
Iščem po torbici, a enostavno ne morem najti ničesar sladkega. Nato mi Alex v roke poda bonbon.
''Vedno ga nosim s sabo, ravno v tem primeru,'' reče in se mi nasmehne.
Hitro pojem bonbon in se odpraviva nazaj.
Pa smo prišli do konca. Tokrat je malo daljši:)
Jaz upam, da vam je všeč. Meni se zdi ta tema primerna, ker se o tem ne govori največ.
Ly,
HP fan
Odgovori:
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Res odlična zgodba!!! Komaj čakam nov del!
0
Moj odgovor:
.png "Druščina 4"){kind=small}
girlie15
potrebuje pomoč ali nasvet v
Svetovalnica
nezadovoljstvo glede sebe
Živjo.
Sem punca, stara 16 let. Pri sebi zadnje čase opažam, da imam velik problem sama s seboj oz. z mojim izgledom.
Začnimo pri teži. Visoka sem okoli 162cm in kar nekaj časa sedaj sem imela konstantno težo 55kg. Že to se mi je zdelo veliko in sem hotela težo spraviti pod 50kg. Ko sem se s seboj končno sprijaznila in se začela imeti rada, pa BUM se zredim na kar 58kg. To se mi zdi ogromno. Ne morem brez da se vsak dan stehtam. Opažam različno, ko sem napeta imam 58kg, kakšen dan celo 56kg. Ne vem zakaj moja teža tako niha. Če mi tehtnica pokaže kilograme s katerimi nisem zadovoljna, se včasih celo zjokam, vedno pa imam zato slab dan. Mogoče je to povezano tudi s tem da sem pred nekaj meseci začela redno teči, ravno zato da bi ostala v formi in pridobila kondicijo (pa tudi da bi shujšala). Morda pridobivam mišično maso, a s seboj nisem zadovoljna. Med tekom se počutim res odlično, ker počnem nekaj zase, ampak ali je cena vredna tega da se bom zredila?
Druga težava pa je samopodoba v družbi. Na splošno sem bolj tiha in umirjena punca, a to ne pomeni da se ne znam sprostiti. Vsi s katerimi se družim največ časa vejo da znam biti tudi glasna in zabavna. S tistimi pravimi prijateljicami se res sprostim, a med sošolci in razredom pač ne morem biti taka da se kar obrnem eno vrsto nazaj k fantom in se začnem pogovarjat. Želim biti bolj sponatana, ampak ali bom potem to še vedno jaz?
Tretjič. Opažam vse ko si podobne starosti kot jaz, in veliko jih je skupaj. So pač poparčkani. Sošolke mi razlagajo kako si cele dneve pišejo s fanti. Kako hodijo na pijače skupaj z njimi. Kako grejo skupaj žurat ob vikendih. Jaz pa se borim le s to šolo in se non stop učim. Daleč od tega da ne bi že v preteklosti izvedela da sem bila kakšnemu fantu všeč, bila sem všeč že kar nekaj fantom. Ampak takrat smo bili majhni. Že sedaj si mi zdi malo zgodaj, da bi imela fanta. A, ob enem si ga želim. Tudi jaz želim biti del tega. Nisem še imela prvega poljuba, malo mi je nerodno. Nekako imaš prvi poljub pri 13, 14. Zato sem verjetno kriva sama, lahko bi bila skupaj s kom, a tega nisem hotela. Govorim si fokus mora biti na šoli. Morda pa delam napako. Jaz si želim spoznati fanta, ki me bo imel zares rad. Jaz nočem teh kratkih situationshipov in ne vem česa vsega. Jaz želim da bi me nekdo imel rad tako zares. Tako da bi mi prinesel rože, ne pa ponudil cigareta. Tako, da bi me povabil na kavo, ne pa v klub žurat. Tako, da bi me peljal v hribe, ne pa k sebi domov. Nekoga ki me bi čakal da sem pripravljena jaz. Nekako ne vem če to v tem svetu še obstaja. Za sedaj sem ugotovila le to da so vsi fantje isti. Iščim tak old love style, nekaj posebnega. Fanta s katerim bom skupaj dalj časa in ne le eno noč.
Ali ima kdo morda kakšen nasvet glede mojih problemov? Hvala vam če boste sploh prebrali. Če si kdo v današnjem svetu vzame 2minutki da prebere tako dolgo objavo.
Sem punca, stara 16 let. Pri sebi zadnje čase opažam, da imam velik problem sama s seboj oz. z mojim izgledom.
Začnimo pri teži. Visoka sem okoli 162cm in kar nekaj časa sedaj sem imela konstantno težo 55kg. Že to se mi je zdelo veliko in sem hotela težo spraviti pod 50kg. Ko sem se s seboj končno sprijaznila in se začela imeti rada, pa BUM se zredim na kar 58kg. To se mi zdi ogromno. Ne morem brez da se vsak dan stehtam. Opažam različno, ko sem napeta imam 58kg, kakšen dan celo 56kg. Ne vem zakaj moja teža tako niha. Če mi tehtnica pokaže kilograme s katerimi nisem zadovoljna, se včasih celo zjokam, vedno pa imam zato slab dan. Mogoče je to povezano tudi s tem da sem pred nekaj meseci začela redno teči, ravno zato da bi ostala v formi in pridobila kondicijo (pa tudi da bi shujšala). Morda pridobivam mišično maso, a s seboj nisem zadovoljna. Med tekom se počutim res odlično, ker počnem nekaj zase, ampak ali je cena vredna tega da se bom zredila?
Druga težava pa je samopodoba v družbi. Na splošno sem bolj tiha in umirjena punca, a to ne pomeni da se ne znam sprostiti. Vsi s katerimi se družim največ časa vejo da znam biti tudi glasna in zabavna. S tistimi pravimi prijateljicami se res sprostim, a med sošolci in razredom pač ne morem biti taka da se kar obrnem eno vrsto nazaj k fantom in se začnem pogovarjat. Želim biti bolj sponatana, ampak ali bom potem to še vedno jaz?
Tretjič. Opažam vse ko si podobne starosti kot jaz, in veliko jih je skupaj. So pač poparčkani. Sošolke mi razlagajo kako si cele dneve pišejo s fanti. Kako hodijo na pijače skupaj z njimi. Kako grejo skupaj žurat ob vikendih. Jaz pa se borim le s to šolo in se non stop učim. Daleč od tega da ne bi že v preteklosti izvedela da sem bila kakšnemu fantu všeč, bila sem všeč že kar nekaj fantom. Ampak takrat smo bili majhni. Že sedaj si mi zdi malo zgodaj, da bi imela fanta. A, ob enem si ga želim. Tudi jaz želim biti del tega. Nisem še imela prvega poljuba, malo mi je nerodno. Nekako imaš prvi poljub pri 13, 14. Zato sem verjetno kriva sama, lahko bi bila skupaj s kom, a tega nisem hotela. Govorim si fokus mora biti na šoli. Morda pa delam napako. Jaz si želim spoznati fanta, ki me bo imel zares rad. Jaz nočem teh kratkih situationshipov in ne vem česa vsega. Jaz želim da bi me nekdo imel rad tako zares. Tako da bi mi prinesel rože, ne pa ponudil cigareta. Tako, da bi me povabil na kavo, ne pa v klub žurat. Tako, da bi me peljal v hribe, ne pa k sebi domov. Nekoga ki me bi čakal da sem pripravljena jaz. Nekako ne vem če to v tem svetu še obstaja. Za sedaj sem ugotovila le to da so vsi fantje isti. Iščim tak old love style, nekaj posebnega. Fanta s katerim bom skupaj dalj časa in ne le eno noč.
Ali ima kdo morda kakšen nasvet glede mojih problemov? Hvala vam če boste sploh prebrali. Če si kdo v današnjem svetu vzame 2minutki da prebere tako dolgo objavo.
