Srce mi je razbijalo tako glasno, da so ga lahko slišala vsa bitja na zemlji. Mislila sem, da mi bo zdaj, zdaj počilo. Od sten se je odbijal moj utrip, a ne za dolgo, saj je iz škorenjčkov začela prihajati božična melodija. Darilce v katerem sem bila je oblil božični duh, zaslišale so se trobente, zvončki, flavte in drugi inštrumenti. Lesen stol na katerem sem sedela pa se je začel vrteti in počutila sem se kot, da sem balerina v glasbeni skrinjici.

Verjetno bi mi postalo slabo, če nebi škratka pomagalka odprla vrat. "Cuddels iz Twinklewooda, prosim pridi ven škorenjčki so se odločili." Vstala sem se in odšla ven iz škatle ter se preobula. Škratka mi je povedala mojo številko, ki je bila 23 in me napotila nazaj med množico ostalih. Prej mi je pa še razložila, da nam bodo kasneje povedali katero vlogo smo dobili. Z skupino, ki ima isto številko bomo odšli v dvorano in se pogovorili o naši vlogi in kakšne naloge bomo morali opravljati.

Odpravila sem se nazaj med škratke in si poiskala prost sedež. Našla sem kotiček, ki ni bil preveč poln in se vsedla na mehko rdečo blazino ter občudovala dvorano. Bila je tako lepa, stene so bile v rdeči barvi z belimi črtami. Po celi dvorani so stali stebri iz čistega zlata in izklesanimi bordo rdečimi božičnimi kapicami, ki so se vili do visokega stropa, lučke v oranžno-rumeni barvi so se svetile in nam dajale svetlobo.

Poleg mene se je vsedla svetlolasa škratka. "*i*Zárë!*i*"
"*i*Zárë!*i*" to pomeni po škratovsko zdravo.
"Jaz sem Sparkles iz Flickerfern Village."
"Lepo, jaz pa sem Cuddels iz Twinklewooda."
"Oooo moja starejša sestra se je preseli tja, pravi, da je zelo lepo mestece."
Med pogovorom je do naju prišel škrat natakar in nama ponudil Bleščečo brbotko, to je škratja topla, šumeča pijača, ki se rahlo sveti, z okusom medu, vanilie in snežink, mi ji rečemo kar *i*Glimbrë*i*. Vzeli sva skodelico ponujene pijače in se zapletli v dolg pogovor.

Klepetali sva še dolgo v noč, o najinem škratjem otroštvu, kako sva bili izbrani v božičkovo ekipo, družinah ... Skratka o vseh mogočih zadevah in verjetno bi se še dlje, če nebi bil čas, da izvemo naše vloge. Škrat govorec je začel klicati skupine, ni šel po zaporedju številk ampak kar tako malo mešano, zdaj je rekel 28, potem 79 in pri 58 je Sparkles odšla.
"*i*Frilá!*i*" sem ji zaklicala, ko je že hitela proti njeni novi vlogi. Nisem vedela, če jo bom še kaj videla ampak je vseeno bilo lepo poklepetati z njo.

Vsedla sem se nazaj in počakala, da bodo poklicali mojo številko. Gledala sem kako so skupine ena za drugo odhajale. Postalo je že res temno in začelo se mi je zehati. Ura je ravno odbila polnoč in skoraj vsi so že bili poklicani razen mene in še par drugih. Mislila sem, da bom zaspala, saj so se mi veke že zapirale počasi.

"Iz še naša zadnja skupina 23!" je končno rekel škratek govorec. Vstala sem in se po zdaj umazanih tleh odpravila proti izhodu. Med hojo me je spet prijel adrenalin in pozabila sem, da sem še par minut nazaj mislila, da bom zaspala.