Pisalnica
Sophie je ležala na svoji postelji, zavita v odejo do brade, a kljub toploti je v njenem srcu vladal hladen nemir. Strop nad njo je bil zamegljen, kot da se noč zavlačuje samo zato, da bi imela več časa za razmišljanje — ali pa za trpljenje.
Misli so ji nenehno uhajale k Davidu.
Spomnila se je, kako jo je prvič poljubil. Njegove ustnice so bile takrat tople in mehke, a hkrati odločne. Spomnila se je njegovega pogleda, modrega, tako modrega, da se je včasih zdelo, kot da vanj zre nebo samo. In njegovih svetlih las, ki so se mu vedno rahlo povesili čez čelo, ne glede na to, kako pogosto jih je popravil z roko.
Takrat se je zdelo vse preprosto. Čisto. Iskreno.
Zavzdihnila je. V prsih je začutila znano zbadanje, tisti neprijetni občutek, ko srce čuti dvom, ceprav glava še ni zbrala vseh dokazov. Saj je bilo vse v redu, kajne? Bil je prijazen, nežen… bil je David.
In vendar je v njem nekaj postalo… drugačno. Nekaj v njegovem pogledu, v negovi tišini.
Obrnila se je na bok in si z roko nežno obrisala oči, a solze so kljub temu tiho polzele po licih.
Sophie je nekaj časa ležala tiho. Solze so se počasi ustavile, ostal je le pekoč občutek v očeh in rahlo zategvanje v prsih. Zdelo se ji je, kot da ji bodo misli raznesle glavo, če jih ne bo nekako spravila iz sebe.
Počasi se je dvignila v sedeč položaj, s tresočo roko prižgala namizno lučko in iz nočne omarice potegnila svoj dnevnik. Bil je rahlo obrabljen, z modro platnico in z zvezdico, ki jo je nalepila že pred leti. Dnevnik je bil njen svet, edini kraj, kjer si je lahko priznala vse, tudi tisto, česar si ni upala izgovoriti naglas.
Odprla ga je na prazno stran in globoko vdihnila. Prsti so se za trenutek ustavili nad peresom.
*i* Če že ne morem govoriti z njim, bom govorila tukaj,*i* si je mislila.
Nato je začela pisati.
*b* Dragi dnevnik, *b*
Ne vem, kaj se dogaja z Davidom. Vse je bilo tako lepo, skoraj prelepo. Njegovi poljubi, njegovi nasmehi, njegov glas… Bila sem prepričana, da čuti enako kot jaz.
Ampak v zadnjih dneh je drugačen. Oddaljen. Tih. Kot da me gleda, a me ne vidi več.
Včasih pomislim, da si samo domišljam. Mogoče sem preobčutljiva.
Ampak srce me boli. In kar ne morem se znebiti občutka, da nekaj skriva pred mano.
Pogrešam njegove strastne poljube, njegove nežne roke ki so me objemale… ležanje na tavi in strmenje v njegove oči…
Pogrešam ga. Tistega starega Davida.
Ampak morda… ga sploh nikoli nisem imela.
*i* Sophie *i*
Ko je zaključila z zapisom, je stran nežno zaprla, dnevnik stisnila k sebi in ugasnila lučko.
A še preden se je ulegla nazaj, se je v njej zbudil tihi glas, skoraj nežen upor:
*i* Če se nekaj dogaja, hočem izvedeti. Hočem resnico. Pa naj bo še tako boleča. *i*
Misli so ji nenehno uhajale k Davidu.
Spomnila se je, kako jo je prvič poljubil. Njegove ustnice so bile takrat tople in mehke, a hkrati odločne. Spomnila se je njegovega pogleda, modrega, tako modrega, da se je včasih zdelo, kot da vanj zre nebo samo. In njegovih svetlih las, ki so se mu vedno rahlo povesili čez čelo, ne glede na to, kako pogosto jih je popravil z roko.
Takrat se je zdelo vse preprosto. Čisto. Iskreno.
Zavzdihnila je. V prsih je začutila znano zbadanje, tisti neprijetni občutek, ko srce čuti dvom, ceprav glava še ni zbrala vseh dokazov. Saj je bilo vse v redu, kajne? Bil je prijazen, nežen… bil je David.
In vendar je v njem nekaj postalo… drugačno. Nekaj v njegovem pogledu, v negovi tišini.
Obrnila se je na bok in si z roko nežno obrisala oči, a solze so kljub temu tiho polzele po licih.
Sophie je nekaj časa ležala tiho. Solze so se počasi ustavile, ostal je le pekoč občutek v očeh in rahlo zategvanje v prsih. Zdelo se ji je, kot da ji bodo misli raznesle glavo, če jih ne bo nekako spravila iz sebe.
Počasi se je dvignila v sedeč položaj, s tresočo roko prižgala namizno lučko in iz nočne omarice potegnila svoj dnevnik. Bil je rahlo obrabljen, z modro platnico in z zvezdico, ki jo je nalepila že pred leti. Dnevnik je bil njen svet, edini kraj, kjer si je lahko priznala vse, tudi tisto, česar si ni upala izgovoriti naglas.
Odprla ga je na prazno stran in globoko vdihnila. Prsti so se za trenutek ustavili nad peresom.
*i* Če že ne morem govoriti z njim, bom govorila tukaj,*i* si je mislila.
Nato je začela pisati.
*b* Dragi dnevnik, *b*
Ne vem, kaj se dogaja z Davidom. Vse je bilo tako lepo, skoraj prelepo. Njegovi poljubi, njegovi nasmehi, njegov glas… Bila sem prepričana, da čuti enako kot jaz.
Ampak v zadnjih dneh je drugačen. Oddaljen. Tih. Kot da me gleda, a me ne vidi več.
Včasih pomislim, da si samo domišljam. Mogoče sem preobčutljiva.
Ampak srce me boli. In kar ne morem se znebiti občutka, da nekaj skriva pred mano.
Pogrešam njegove strastne poljube, njegove nežne roke ki so me objemale… ležanje na tavi in strmenje v njegove oči…
Pogrešam ga. Tistega starega Davida.
Ampak morda… ga sploh nikoli nisem imela.
*i* Sophie *i*
Ko je zaključila z zapisom, je stran nežno zaprla, dnevnik stisnila k sebi in ugasnila lučko.
A še preden se je ulegla nazaj, se je v njej zbudil tihi glas, skoraj nežen upor:
*i* Če se nekaj dogaja, hočem izvedeti. Hočem resnico. Pa naj bo še tako boleča. *i*
Odgovori:
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
o všeč mi je, ker uporablja dnevnik za pravo stvar: da izliješ jezo, žalost in ljubosumje, da tega ne zadržuješ v sebi in potem izbruhneš. in pa najlepsa hvala za opis junakov v nabiralnik:) zelo si me razveselila:)
a bi me lahko obveščala?
lp
annabeth
a bi me lahko obveščala?
lp
annabeth
1
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Lovamm.Komi čakam na nov del
2
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Zelo zelo dobra. Napeta in super je da si v tem delu uklučla Sophiine misli in občutke, da še malo bolj spoznamo njen pogled:blush:. Res super zgodba
Ly<3333
Vedno tvoja :thunder_cloud_rain:
Ly<3333
Vedno tvoja :thunder_cloud_rain:
1
24 haha, hvala ti!
veseli me da uživaš v zgodbi!
Naj te še spomnim: jutri bo zgodba izšla malo prej in sicer ob 10.00.
Želiš da te obvestim?
Lp,
Ravenclawgirl
veseli me da uživaš v zgodbi!
Naj te še spomnim: jutri bo zgodba izšla malo prej in sicer ob 10.00.
Želiš da te obvestim?
Lp,
Ravenclawgirl
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
aaa lovaam:heart_eyes::heart_eyes: ta del (pa tut vsi ostali) je fuul dober<33
1
Moj odgovor:
.png "Druščina 4"){kind=small}
girlie15
potrebuje pomoč ali nasvet v
Svetovalnica
nezadovoljstvo glede sebe
Živjo.
Sem punca, stara 16 let. Pri sebi zadnje čase opažam, da imam velik problem sama s seboj oz. z mojim izgledom.
Začnimo pri teži. Visoka sem okoli 162cm in kar nekaj časa sedaj sem imela konstantno težo 55kg. Že to se mi je zdelo veliko in sem hotela težo spraviti pod 50kg. Ko sem se s seboj končno sprijaznila in se začela imeti rada, pa BUM se zredim na kar 58kg. To se mi zdi ogromno. Ne morem brez da se vsak dan stehtam. Opažam različno, ko sem napeta imam 58kg, kakšen dan celo 56kg. Ne vem zakaj moja teža tako niha. Če mi tehtnica pokaže kilograme s katerimi nisem zadovoljna, se včasih celo zjokam, vedno pa imam zato slab dan. Mogoče je to povezano tudi s tem da sem pred nekaj meseci začela redno teči, ravno zato da bi ostala v formi in pridobila kondicijo (pa tudi da bi shujšala). Morda pridobivam mišično maso, a s seboj nisem zadovoljna. Med tekom se počutim res odlično, ker počnem nekaj zase, ampak ali je cena vredna tega da se bom zredila?
Druga težava pa je samopodoba v družbi. Na splošno sem bolj tiha in umirjena punca, a to ne pomeni da se ne znam sprostiti. Vsi s katerimi se družim največ časa vejo da znam biti tudi glasna in zabavna. S tistimi pravimi prijateljicami se res sprostim, a med sošolci in razredom pač ne morem biti taka da se kar obrnem eno vrsto nazaj k fantom in se začnem pogovarjat. Želim biti bolj sponatana, ampak ali bom potem to še vedno jaz?
Tretjič. Opažam vse ko si podobne starosti kot jaz, in veliko jih je skupaj. So pač poparčkani. Sošolke mi razlagajo kako si cele dneve pišejo s fanti. Kako hodijo na pijače skupaj z njimi. Kako grejo skupaj žurat ob vikendih. Jaz pa se borim le s to šolo in se non stop učim. Daleč od tega da ne bi že v preteklosti izvedela da sem bila kakšnemu fantu všeč, bila sem všeč že kar nekaj fantom. Ampak takrat smo bili majhni. Že sedaj si mi zdi malo zgodaj, da bi imela fanta. A, ob enem si ga želim. Tudi jaz želim biti del tega. Nisem še imela prvega poljuba, malo mi je nerodno. Nekako imaš prvi poljub pri 13, 14. Zato sem verjetno kriva sama, lahko bi bila skupaj s kom, a tega nisem hotela. Govorim si fokus mora biti na šoli. Morda pa delam napako. Jaz si želim spoznati fanta, ki me bo imel zares rad. Jaz nočem teh kratkih situationshipov in ne vem česa vsega. Jaz želim da bi me nekdo imel rad tako zares. Tako da bi mi prinesel rože, ne pa ponudil cigareta. Tako, da bi me povabil na kavo, ne pa v klub žurat. Tako, da bi me peljal v hribe, ne pa k sebi domov. Nekoga ki me bi čakal da sem pripravljena jaz. Nekako ne vem če to v tem svetu še obstaja. Za sedaj sem ugotovila le to da so vsi fantje isti. Iščim tak old love style, nekaj posebnega. Fanta s katerim bom skupaj dalj časa in ne le eno noč.
Ali ima kdo morda kakšen nasvet glede mojih problemov? Hvala vam če boste sploh prebrali. Če si kdo v današnjem svetu vzame 2minutki da prebere tako dolgo objavo.
Sem punca, stara 16 let. Pri sebi zadnje čase opažam, da imam velik problem sama s seboj oz. z mojim izgledom.
Začnimo pri teži. Visoka sem okoli 162cm in kar nekaj časa sedaj sem imela konstantno težo 55kg. Že to se mi je zdelo veliko in sem hotela težo spraviti pod 50kg. Ko sem se s seboj končno sprijaznila in se začela imeti rada, pa BUM se zredim na kar 58kg. To se mi zdi ogromno. Ne morem brez da se vsak dan stehtam. Opažam različno, ko sem napeta imam 58kg, kakšen dan celo 56kg. Ne vem zakaj moja teža tako niha. Če mi tehtnica pokaže kilograme s katerimi nisem zadovoljna, se včasih celo zjokam, vedno pa imam zato slab dan. Mogoče je to povezano tudi s tem da sem pred nekaj meseci začela redno teči, ravno zato da bi ostala v formi in pridobila kondicijo (pa tudi da bi shujšala). Morda pridobivam mišično maso, a s seboj nisem zadovoljna. Med tekom se počutim res odlično, ker počnem nekaj zase, ampak ali je cena vredna tega da se bom zredila?
Druga težava pa je samopodoba v družbi. Na splošno sem bolj tiha in umirjena punca, a to ne pomeni da se ne znam sprostiti. Vsi s katerimi se družim največ časa vejo da znam biti tudi glasna in zabavna. S tistimi pravimi prijateljicami se res sprostim, a med sošolci in razredom pač ne morem biti taka da se kar obrnem eno vrsto nazaj k fantom in se začnem pogovarjat. Želim biti bolj sponatana, ampak ali bom potem to še vedno jaz?
Tretjič. Opažam vse ko si podobne starosti kot jaz, in veliko jih je skupaj. So pač poparčkani. Sošolke mi razlagajo kako si cele dneve pišejo s fanti. Kako hodijo na pijače skupaj z njimi. Kako grejo skupaj žurat ob vikendih. Jaz pa se borim le s to šolo in se non stop učim. Daleč od tega da ne bi že v preteklosti izvedela da sem bila kakšnemu fantu všeč, bila sem všeč že kar nekaj fantom. Ampak takrat smo bili majhni. Že sedaj si mi zdi malo zgodaj, da bi imela fanta. A, ob enem si ga želim. Tudi jaz želim biti del tega. Nisem še imela prvega poljuba, malo mi je nerodno. Nekako imaš prvi poljub pri 13, 14. Zato sem verjetno kriva sama, lahko bi bila skupaj s kom, a tega nisem hotela. Govorim si fokus mora biti na šoli. Morda pa delam napako. Jaz si želim spoznati fanta, ki me bo imel zares rad. Jaz nočem teh kratkih situationshipov in ne vem česa vsega. Jaz želim da bi me nekdo imel rad tako zares. Tako da bi mi prinesel rože, ne pa ponudil cigareta. Tako, da bi me povabil na kavo, ne pa v klub žurat. Tako, da bi me peljal v hribe, ne pa k sebi domov. Nekoga ki me bi čakal da sem pripravljena jaz. Nekako ne vem če to v tem svetu še obstaja. Za sedaj sem ugotovila le to da so vsi fantje isti. Iščim tak old love style, nekaj posebnega. Fanta s katerim bom skupaj dalj časa in ne le eno noč.
Ali ima kdo morda kakšen nasvet glede mojih problemov? Hvala vam če boste sploh prebrali. Če si kdo v današnjem svetu vzame 2minutki da prebere tako dolgo objavo.
