Prejšnjič:
Tedaj pa so zaslišali trušč, ki je prihajal z leve in desne. Naenkrat so z obeh strani planile temne sence.

To so bili njihovi prijatelji, ki so se vračali z zabave za noč čarovnic. Ko so prišli do njih, so obnemeli. Mislili so, da so oni odgovorni za to. Nekaj časa je vladala tišina, potem pa je nekdo končno spregovoril: "Mislite, da se bomo tega ustrašili?" In odšli so naprej.
Zvečer, ko so že bili doma, si je Henry poskušal priklicati nazaj tisti glas. Bil je tako leden, da je Henrya kar zmrazilo.
V ponedeljek po počitnicah so slišali, kako se skoraj vsaka skupinica učencev pogovarja o tistem dogodku. Po pouku sta bila Henry in Ronald zmenjena, da se dobita v knjižnici. Henry je Ronalda našel čisto na koncu knjižnice. "Hej, kje je Helen?" je vprašal Henry. "Tam odzadaj, med policami. Išče neke nove knjige. Po mojem se je odločila, da do božiča prebere celo knjižnico," je rekel Ronald. Takrat pa se je prikazala Helen. Fanta sta jo vprašala, kaj tako vneto išče, in odgovorila jima je, da išče knjigo Zgodovina kraja Wug Wug (izmišljeno ime) zaradi legende o Zgornji ulici. "Knjigo bi lahko rezervirala, a vseeno bi nanjo morala čakati dva tedna. Vse izvode te knjige so pobrali, zaradi tistega dogodka," jima je pojasnila.
Zvečer, še pred večerjo, so se prijatelji zmenili, da gredo še enkrat pogledat kraj zločina. Ko so prispeli, so se še enkrat razgledali. Zdaj je pred napisom stal stol, na katerem je ponavadi sedel gospod Grant, da bi odkril, kdo je povozil njegovo mačko. Sedaj ga ni bilo. Henry se je sklonil in gledal za kakšnimi sledmi. Helen je gledala skozi razpoke, ki so bile v kamnitem zidu. "Tukaj je nekdo nekaj zažgal, glejta...tam in tam...pa tam..." "Poglejta to," je fanta poklicala Helen. Skozi neko razpoko je lezlo okoli dvajset pajkov. "Le zakaj se tako nenavadno obnašajo?" se je vprašala Helen. Tedaj je Ronald zagledal neko majhno režo, ki je bila prav posebej oblikovana. Prijatelja je poklical, naj prideta tja. "Najbrž je za to skalno steno nekaj, za kar ne smejo vsi izvedeti," je razmišljal Ronald. "Potrebovali bi ključ, da bi prišli tja," je modrovala Helen. Zaslišali so oddaljene korake, ki so se približevali. Skrili so se za bližnji parkiran avto. Prišel je nek mlad fant, oblečen v črno. Prišel je do skalne stene, se razgledal naokrog, odprl skalna vrata, vstopil ter zaprl vrata. Prijatelji so stekli do skalne stene ter pogledovali, kako je ta fant odšel noter. Za steno so zaslišali, da se jim približujejo koraki. Hitro so se zopet skrili za avto. Fant je prišel ven ter zaklenil vrata. Še enkrat je pogledal naokrog, zatem pa odšel. Ko so bili prepričani, da je odšel, so prišli ven ter nadaljevali z iskanjem sledi. "Hmm" je zamišljeno rekla Helen. Ronald je po nesreči prevrnil stol. Iz njega je padel nek ključ. "Morda je to ključ za odkleniti ta vrata," je veselo rekla Helen. Ključ so vtaknili v ključavnico. Odprli so vrata. Obdala jih je temno zelena svetloba.
SE NADALJUJE...