Ojla:green_heart:
*b*Ne vem več kaj bi pisala za uvode tako da bom preskočila kar na zgodbo*b*:point_down:
<3
=====================================
*i*"Mami, a res moram?"
"Ja Lucija moraš."
"Ampak zakaj! A ne morem ostati z očijem?" "Lucija dovolj! Z očijem ne boš ostala pa lahko prosijačiš kolikor hočeš!"*i*
Danes se z mami seliva. Z očijem sta se zelo skregala in sedaj greva. V drugo mesto. V drugo hišo. Seveda sem jezna na mami, apak sem tudi žalostna. Žalostna sem zato, ker Tim ne gre z nama.
Tim je moj starejši brat. In, kot že vidite, ga imam zelo rada. Oba sva zelo žalostna, ker se poslavljava.
*i*"Ne pozabi mi pisat Luci."
"Ne skrbi ne bom."
"Adijo!"
"Adijo Tim!"*i*
In sva šli. Za sabo sem morala pustiti dom, prijatelje in mojo najboljšo prijateljico Tino. Res mi ni bilo všeč, da sva se poslavljali. Obljubili sva si da si bova pisali vsak dan.
* * *
Ko sva prispeli k hiši, me je zmrazilo. Te hiše se ne da niti opisati, razpada, povsod škripa in okna so razbita.
"Tako, pa sva prispeli."
"Mami, hiša izgleda grozno."
"Lucija! Saj sem ti povedala da potrebuje prenovo!"
In sva se napotili do vrat. Ne vem zakaj, ampak mami je izgledala nervozno. In kmalu sem ugorovila zakaj...
=====================================
*b*Tako, to je 1. del. Upam da ste uživali v branju:blush: Vesela bom vseh :heart: in :speech_balloon:.*b*
Lp
HugeHorseyFan
*b*Ne vem več kaj bi pisala za uvode tako da bom preskočila kar na zgodbo*b*:point_down:
<3
=====================================
*i*"Mami, a res moram?"
"Ja Lucija moraš."
"Ampak zakaj! A ne morem ostati z očijem?" "Lucija dovolj! Z očijem ne boš ostala pa lahko prosijačiš kolikor hočeš!"*i*
Danes se z mami seliva. Z očijem sta se zelo skregala in sedaj greva. V drugo mesto. V drugo hišo. Seveda sem jezna na mami, apak sem tudi žalostna. Žalostna sem zato, ker Tim ne gre z nama.
Tim je moj starejši brat. In, kot že vidite, ga imam zelo rada. Oba sva zelo žalostna, ker se poslavljava.
*i*"Ne pozabi mi pisat Luci."
"Ne skrbi ne bom."
"Adijo!"
"Adijo Tim!"*i*
In sva šli. Za sabo sem morala pustiti dom, prijatelje in mojo najboljšo prijateljico Tino. Res mi ni bilo všeč, da sva se poslavljali. Obljubili sva si da si bova pisali vsak dan.
* * *
Ko sva prispeli k hiši, me je zmrazilo. Te hiše se ne da niti opisati, razpada, povsod škripa in okna so razbita.
"Tako, pa sva prispeli."
"Mami, hiša izgleda grozno."
"Lucija! Saj sem ti povedala da potrebuje prenovo!"
In sva se napotili do vrat. Ne vem zakaj, ampak mami je izgledala nervozno. In kmalu sem ugorovila zakaj...
=====================================
*b*Tako, to je 1. del. Upam da ste uživali v branju:blush: Vesela bom vseh :heart: in :speech_balloon:.*b*
Lp
HugeHorseyFan
Odgovori:
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
:thumbsup:
0
Moj odgovor:
Idk Just a gurl
potrebuje pomoč ali nasvet v
Svetovalnica
Ne morm več ig
nekak sploh ne znam eksplainat tega problema sam jst sam tak ne morm več pa ne vem zakaj.
zdle sm tak 2 letnik in ta mentaliteta se je začela že v tak 9 klasu k sm a tak miserable v sobi cel dan, rezala sm se en kratek cajt all that tak edina stvar za katero sm nekak najdla cajt je bla šola o vsem ostalem nisem hotka razmisljat, nisem hotla hodit iz bajte, brez hobijev, pač misery.
Pol sm čakala tak fuk dolg da pridem na gimnazijo kjer lohka štartam ponovno in res je blo ok dobla sem boljše prijatelje tud ocene sm mela res v redu počutila sem se tak dobr.
letos pa pomoje padam spet v se hujse stanje dobesedno sem utrujena tak VES čas doma mi poskušajo vzet naprave telefon pa to sam iskreno nic ne pomaga takrat se pač samo uležem nekam. Ful bi rada razložila kaj je razlog mojih težav pa se sama ne vem samo čist vse na svetu mi zopet postaja breme že to da se oblečem pa nrdim najbl bejsik stvari mi je preveč za učenje mam komej kej volje zato tud moje ocene trpijo k mi tud ni tolk mar rada bi sam nrdila naslednje leto se pa pol šteje za naprej ampak vseen. nisem posebno žalostna pa tud ne vesela nekak sam ne vidim smisla in ne najdem energije za dobesedno nič. zdj če sm res upset se zgodi da se mal loh režem sam ni zdj take panike.
pa tak drug problem je pa da se in a way počutum izločeno pač I love my friends in vem da majo one tud mene sam nobena me ne bi izbrala za najljubšo kar me iskreno ni motilo in sem to tud sprejela sam zdj se je naši friend grupi prdruzla se ena k me iz enga razloga tak ful ne mara niti pozdravi me ne niti nič sam pač v istu friend grupi sva drugače sva pa bejsikli tujki in ker nas je zato zdj v skupinci tak liho število je zmee fuk akward kadarkol se mormo razdelit v pare ker jst zmeri ostanem sama in mi je mal bad idk.( ne mislim sw pogovorit z njo kee je zlo take bossy narave enkrat me je čist nadrla ker sm se usedla na njen stol, pa zanalašč me izloča iz vsega) in pač vse me majo rade sam nekak je nasa grupica 7 ljudi razdeljena na dve manjsi tak 4i( 3 pa se una sosolka) pa se 2 in jst sm tak lih nekje umes in če smo vse prisotne se nobeni ne morem.lih vključit v pogovor( saying that ostalih 6 me ma radih pa se rada pogovarjam z njimi tak da nism zdj nekk lonely spet)
iskreno ta drugi problem tud ce ne odgovorite bl bi rada spet najdla nekk voljo kee ne more. več s to konstantno utrujenostjo ker tud k se hočem učit pa nekj delat ponavad sam začnem sanjarit alpa sam obupam.
zdle sm tak 2 letnik in ta mentaliteta se je začela že v tak 9 klasu k sm a tak miserable v sobi cel dan, rezala sm se en kratek cajt all that tak edina stvar za katero sm nekak najdla cajt je bla šola o vsem ostalem nisem hotka razmisljat, nisem hotla hodit iz bajte, brez hobijev, pač misery.
Pol sm čakala tak fuk dolg da pridem na gimnazijo kjer lohka štartam ponovno in res je blo ok dobla sem boljše prijatelje tud ocene sm mela res v redu počutila sem se tak dobr.
letos pa pomoje padam spet v se hujse stanje dobesedno sem utrujena tak VES čas doma mi poskušajo vzet naprave telefon pa to sam iskreno nic ne pomaga takrat se pač samo uležem nekam. Ful bi rada razložila kaj je razlog mojih težav pa se sama ne vem samo čist vse na svetu mi zopet postaja breme že to da se oblečem pa nrdim najbl bejsik stvari mi je preveč za učenje mam komej kej volje zato tud moje ocene trpijo k mi tud ni tolk mar rada bi sam nrdila naslednje leto se pa pol šteje za naprej ampak vseen. nisem posebno žalostna pa tud ne vesela nekak sam ne vidim smisla in ne najdem energije za dobesedno nič. zdj če sm res upset se zgodi da se mal loh režem sam ni zdj take panike.
pa tak drug problem je pa da se in a way počutum izločeno pač I love my friends in vem da majo one tud mene sam nobena me ne bi izbrala za najljubšo kar me iskreno ni motilo in sem to tud sprejela sam zdj se je naši friend grupi prdruzla se ena k me iz enga razloga tak ful ne mara niti pozdravi me ne niti nič sam pač v istu friend grupi sva drugače sva pa bejsikli tujki in ker nas je zato zdj v skupinci tak liho število je zmee fuk akward kadarkol se mormo razdelit v pare ker jst zmeri ostanem sama in mi je mal bad idk.( ne mislim sw pogovorit z njo kee je zlo take bossy narave enkrat me je čist nadrla ker sm se usedla na njen stol, pa zanalašč me izloča iz vsega) in pač vse me majo rade sam nekak je nasa grupica 7 ljudi razdeljena na dve manjsi tak 4i( 3 pa se una sosolka) pa se 2 in jst sm tak lih nekje umes in če smo vse prisotne se nobeni ne morem.lih vključit v pogovor( saying that ostalih 6 me ma radih pa se rada pogovarjam z njimi tak da nism zdj nekk lonely spet)
iskreno ta drugi problem tud ce ne odgovorite bl bi rada spet najdla nekk voljo kee ne more. več s to konstantno utrujenostjo ker tud k se hočem učit pa nekj delat ponavad sam začnem sanjarit alpa sam obupam.



Pisalnica