Hej Metuljčki!
No tole je ena zgodbica, ki jo bom vključula tudi v Le akcija in nič drugega. Sicer je za eno igro vendar vseeno.

Ne ni bil petek trinajsti, bil je petek dvanajsti, ko so moji prijatelji prišli do mene, kjer smo priklicali duhove. Kaj se nam je zgodilo pa zdaj povem.

"Oh, Ajda ni bilo super včeraj klicati duhove in jih spraviti nad mojega brata," se je smejala moja mlajša sestra Aleša z kodrastimi blond lasmi. Njena prijateljica je imela vijolične lase. Obe sta bili vitki in visoki. Lasje so jima padali do ramen.
"Si lahko tiho?" sem zasikal in pot nadaljeval v tišini.
"Am ne, ne morem biti tiho."
"Boš že videla!"
"Oh Aleks, ne govori stvari, ki jih ne moreš izpolniti." Zavil sem z očmi. Ta moja trapasta sestra in njena prijateljica. Najhuje pri vsem je, damoram vsako jutro in vsako popoldne hoditi z njima v šolo.
"Aleksander sem! Kolikokrat ti moram to še povedati!" sem zarenčal in jo grdo pogledal.

Pot se je tako vlekla, čeprav smo od šole oddaljeni le eno ulico. Pred zastrašujočo zgradbo sta že stala rjavolasec in črnolasec. Prvi je bil za eno glavo višji od drugega in bolj mišičast. Drugi je bil manjši in suhlk
jat vendar neverjetno inteligenten, kar so govorila tudi njegov očala.
"Živijo fanta!" sem zaklical in stekel proti njima. Ko smo končali rokovanje, sem začel. "Vesta kdo sta Ajda in Aleša?"
"Tvoja sestra in njena nadležna prijateljica, k hodta v sedmi razred," je rekel Žan.
"Bolj pravilno bi bilo, ki obiskujeta sedmi razred, vendar kdo šteje," je rekel Anže in si popravil očala.
"Stari rekli smo, da se v klapi ne popravljamo," je rekel Žan in ga nežno mahnil po licu.
"No ja! Včeraj sta klicali Čarlija, ki me je preganjal po stanovanju. Razbil sem mamino najljubšo vazo. Ker pa sta oba ločena in je oče pri svojih otrocih, mama pa na službeni poti, jima lahko vrnemo milo za drago." Fanta sta bila navdušena nad mojim planom. Takrat je zvonilo in vsi učenci OŠ Murska Sobota, so zdirjali notri. Mi smo se počasi vlekli in se zlobno nasmihali Aleši in njeni prijateljici.

Ko je še zadnji zvonec zvonil, smo se pognali v vrsto za kosilo. Hitro sem se nabašal s špageti in balonez omako ter zdirjal iz šole. Fanta sta mi sledila.
"Am Aleksander jaz moram k župniku," je rekla Aleša.
"Aleša kaj se greš? Nikoli me ne kličeš Aleksander in vedno se kregaš, kadar moramo k župniku," sem ji rekel.
"Nisem jaz kriva, da se ne znaš odločiti. Zjutraj si mi rekel, da te ne smem klicati Aleks in te moram Aleksander zdaj je pa vse narobe. K župniku pa grem zaradi Ajde, da veš."
"In kje je Ajda?"
"Čaka me pri župniku." Ko je to končala je zdirjala stran.
"Cerkev je v to smer mimogrede!" sem zavpil in pokazal na drugo stran. Pot smo nadaljevali s krohotanjem.

Ko smo prišli do našega stanovanja, je bila ura ena popoldne.
"Imamo vse?" sem vprašal.
"Ja!" mi je odgovoril Žan.
"Imava sveče in kroglo," je poročal Anže. Super. Šli smo skozi skromno stanovanje, raznih omaric s slikami v kuhinjo. Notri je bila miza, normalne velikosti in kuhinjo. Pogrnili smo prt in prižgali sveče.
"Kradljivec teles! Prosim te, da maščuješ nas," sem začel. To sta ponovila tudi fanta. Potem se je miza nevarno zamajala.
"Kradljivec teles, nikoli ne naredi kar mu ukažeš," je poročal Anže.
"A zdaj nam poveš!" je rekel Žan med tekom.
"Gremo k župniku po blagoslovjen križ," je rekel Anže in stekel proti cerkvi. Nenadoma sem se ustavil.
"Stari, teci!" je vzkliknil Žan.
"Aleša ve," sem rekel in fanta sta me čudno pogledala.
"Ker ima križ in ji je nekdo izdal naš plan. Jasmina!" pokazal sem proti grmovju, kjer je čepela Žanova punca. Zavili smo z očmi, v naslednjem trenutku pa tekli do župnika. Pred župniščem je blagoslavljav mladoporočeni par.
"Sedaj sta poročena, dijo!" je zavpil Žan in ju odrinil.
"Otroci, kaj Vas je prineslo sem?" je vprašal župnik.
"Potrebujemo blagoslovljen križ," je zadihano izdavil Anže. Župnik je ves navdušen stekel v župnišce. Glede na to, da je bil star in plešast in precej obilen, je bil zelo poskočen. Vsakemu je prinesel svoj križ in pot nadaljeval z nami. Obkolili smo demona, ki je obsedel naključno sprehajalko psov. S križem smo šli okoli. Tudi Aleša in njene prijateljice so prišle in skupaj smo pregnali duha.

Takrat je župnik šel, ker je imel še sveti krst.
"No v zahvalo, ker smo vas rešile, bo Aleks Ajdin fant, Anže moj fant in Žan Jasminin. Šli bomo na trojni dejt," je rekla Aleša, fantje smo zavili z očmi punce pa zavriskale.

Hvala, če ste prebrali, všečkali ali komentirali.
Lysm
Heart