ADRIAN
V sobo končno stopi Eleanor s povsem zmedeno Charlotte. "Našla sem jo, gospod," mi sporoči skoraj da na pol sodelavka, nato pa se posveti prijateljici. "Usedi se, Lotte, hitri bomo."
"Kaj sploh hočeta od mene? Kaj delamo tukaj?" z velikim začudenjem vpraša Lotte, potem ko obe s sošolko sedeta.
"Slišal sem, kaj se je zgodilo nekaj let, preden ste začeli s fakulteto, med vama z Danielom v Pragi ..."
"Eleanor!" me prekine moja sogovornica in se jezno zasuka.
"Kaj je, Charlotte?" z neverjetno mirnim tonom glasu vpraša Eleanor in si odstrani ognjeno rdeč koder z obraza.
"Zakaj si to povedala njemu?" misleč, da ne bom slišal njenega šepetanja, nadaljuje Lotte. "Se sploh zavedaš, koliko ljudi zato že ve za tisto? To naj bi bila huda skrivnost, ne pa javna novica."
"Gospodična Parker, lahko vam zagotovim, da to ni res," jo prekinem in obe dekleti se zazreta vame, le da Charlotte povsem razširi svoje temne zenice. "Za vašo *i*skrivnost*i* veva le jaz in glavna forenzičarka." No, pravzaprav ni bilo treba, da bi Melissa to vedela. Le hotel sem izkoristiti vsak sveti trenutek v njeni bližini.
"Tista mlada visoka rjavolaska z belo odpravo?" se v začudenju zamisli Lotte in prikimam ji. Se slučajno poznata ali kaj? "Ravno danes zjutraj je stopila do mene, in ko se je prepričala, da je našla pravo osebo, me je zelo vztrajno spraševala, če sem v redu ter mi kar naprej polagala roko na moje rame. Bila je res pretirano zoprna s temi neumnimi vprašanji."
"Forenzičarka Gordlonova je samo prijazna in sočutna," z glasom, v katerem je verjetno moč zaznati jezo, zanikam to, kar je rekla Lotte. Kako lahko govori tako o nežni in neškodljivi Melissi?
"Kakorkoli," se vmeša Eleanor, nato pa se zazre v Charlotte. "Ni povezavo med tistim in Chloejinim umorom, kajne?"
"Ne, ni," s tihim glasom odvrne sogovornica in pri tem dobim občutek, da ne želi biti v najini bližini. "Me še potrebujeta?"
*
"Inšpektor!" zaslišim šepetajoč glas za menoj, ko po delu z Melisso — da, prav z njo – želim zapustiti hotel. Ozrem se nazaj in zagledam sloko postavo z dolgimi oranžnimi lasmi. Eleanor.
Približam se ji, a pazim, da ne delam preveč hrupa. Kdo ve, kdo me pravkar opazuje. Najbolje bi bilo, da nihče.
"Pridite sem," mi naroči dekle in skupaj se prebijeva do rumene stene, na kateri je majhna luknja, skozi katero opazim Charlotte in Daniela. "Spet je burno med njima," moje domneve o ponovni napetosti potrdi Eleanor, "ampak mislim, da je to šele začetek."
Skupaj se ponovno zazreva v luknjo, na srečo dovolj veliko.
"Poglej, trenutno me ne zanima popolnoma nič več! Absolutno nič!" Charlottine temne oči se napolnijo s strahom, za katerega menim, da ga je prej le spretno skrivala. "Ne oziram se niti na to, kdo je še uživa radosti življenja in nad kom se vihti nož! Ti je to jasno?!"
"D-da," zajeclja zdaj že zelo vidno zaskrbljena Lotte, in ko Dan odmakne roko stran od njene bluze, od olajšanje kar vzdihne.
"Ne morem te več gledati," z gnusom še doda, nato pa si vzvišeno in temeljito ogleda prijateljico, kot bi si bila v hierarhičnem odnosu. Eleanor me zaskrbljeno pogleda in vrnem ji podoben pogled. Kajpak, zagotovo ji je hudo za Lotte. "Drži se proč od mene," zaključi monolog.
"S-seveda," ponovno s šibkim glasom uspe povedati Lotte in se zazre v mračno podobo, ki odhaja proti svoji sobi na koncu nadstropja.
In to je moški, ki si jo je pred leti hladnokrvno vzel zase, kot bi bila njegova zasebna lastnina, brez poslušnosti do njenih želja. Še kar kljub mojemu poklicu ne morem verjeti, da sem tako blizu žrtve tega zli dejanja. Oh, in da poznam krivca.
"Nič dobrega ne bo iz tega, kajne, inšpektor?"
Ozrem se proti mladi študentki in žal ji moram odkimati, kljub temu da mi to ni po godu. "Ne, prevelika napetost je med njima," ji zaupam. "Moja naloga je zdaj, da ju pazim, da ne bo ta napetost počila," ... naredim proseč izraz na obrazu za mojo sogovornico ... "a tukaj vas bom moral zopet prositi preveč. Ju boste lahko spremljali in mi poročali o čem novem?"
"Absolutno," privoli Eleanor in v njenih žadastih očeh zaznam močno odločnost. "Vse za najboljšo prijateljico, inšpektor Debois."