ELEANOR
Inšpektor Debois je ravnokar pripeljal do našega hotela pripeljal Charlotte, ki naj bi bila zdaj nedolžna.
Zdaj pa so res vsi — tudi jaz sem med njimi — že naveličani preiskave in te drame okoli nje, ki me zelo spominja na kakšno Sofoklesovo in ki se vleče že predolgo. Konec koncev smo se prišli zabavat, ne pa igrati detektive, kajne? No, saj na začetku je bilo tako, a kmalu ... saj veste, kaj sledi.
Živčnost pa seveda poviša tudi napetost (ne mislim tisto pri fiziki). Ko smo mislili, da je Charlotte morilka, smo bili vsi umirjeni, ker smo vedeli, da nevarne osebe ni več nad nami. Oh, ko bi le tako ostalo!
Preiskave torej še zdaleč ni konec. Ne, med nami se še kar neverjetno spretno skriva nekdo, ki je pripravljen poseči med zakone, da bi zadovoljil svoje mračne želje. Kdo ve, kdo je zdaj to ... A krog osumljencev je definitivno manjši ... in še se bo manjšal ...
Nazaj na Lotte. Seveda sem pričakovala, da bo Charlotte zdaj, ko ni več v zaporu, center pozornosti. Imela sem prav, moja bivša prijateljica je trenutno kot filmska zvezda, vendar ni vse tako pozitivno.
"Charlotte!" za njo zakliče Kiara in si popravi svoje svetleče uhane, ki brezobzirno migajo iz njenih ušes in se vmes zatikajo v sijoče temne lase.
"Živjo, Kiara," jo prav nič vedro odzdravi nekdanja osumljenka.
Kiara sprva ne odvrne ničesar, kajti preveč jo zaposlena z gledanjem lastne sošolke, ki kar naenkrat ni več obtožena umora, nato pa zamomra: "Si ... zdaj ... prosta? Saj ga nisi umorila, ne? Zetkila mislim."
"Si resna?" užaljeno odgovori Lotte in se zasuče na peti.
Tokrat jo pričaka Kiarin brat Lawrence, ki očitno sorojenko resnično ne spusti izpred oči. "Torej, Lotte, se te moram bati ali je strah odveč?" jo vpraša in se pri tem bujno nasmeje, kar je znak, da spet zbija svoje šale.
Charlottin obraz postane rahlo rdeč — šala ji res ni bila všeč. "Misliš, da je to primeren čas za hece, Lawrence?" izreče in ponovno z veliko mero užaljenosti odide stran.
"Počakaj, počakaj!" se nenadoma zasliši Raymondov neverjetno visok in dokaj smešen glas. Izmučena Lotte se z odporom obrne nazaj, zavije z očmi ter se zazre v fantov obraz. "Rad bi samo izvedel, kako vedo, da nisi morilka," jo prosi. Lotte ponovno zavije z očmi. "Brez skrbi, že od začetka sem trdo sem prepričan, da si nedolžna."
"Policija je skupaj z nekom, ki dela v živalskem vrtu, našla videoposnetek. Na njej sem jaz v času umora pri potoku, ne pa pri levji kletki, kjer je bil očitno nekdo drug. Si zdaj zadovoljen?" Ray pritrdilno prikima. "Dobro, zdaj pa me končno pustite na miru."
"Vsa ta drama je zaradi tebe, Eleanor," po toliko urah, ko nisva spregovorili, mojo pozornost ujame Charlotte, ki se iznenada pojavi v moji bližini. Obrnem se in se namrščim, čeprav dobro vem, o čem govori. "Ravno ti si bila tista, ki mi je prva obtožila umora in kasneje predala inšpektorju."
Jezno se ozrem v njene temne oči, v katerih gori ogenj od vse te nakopičene jeze. "Nisem jaz kriva, če si zgledala tako očitna!" vzkliknem. "Poglej, žal mi je, res nisi morilka, ampak bila si tako ..."
"Daj no, Eleanor, nehaj govoriti prazne besede," me hladno prekine sošolka in me še bolj grozeče pogleda. Za trenutek, a le za trenutek, dobim kurjo polt. "Ne vem sicer, zakaj si to storila, a jasno je, da iz zli namenov!"
"Punci, se res tukaj nekaj dogaja ali imam le napačen občutek?" se nenadoma za nama sliši Lawrencov globoki glas. Obe se nenadoma in skoraj da istočasno obrneva nazaj. Takrat ugotovim, da zraven visokega Lawrenca stoji še nekoliko manjša postava — Geoffrey. "Da, sliši se vaju po celem posestvu," ponovi za njim kakor papagaj.
"Ne! Brez skrbi, vse je v redu!" obe hkrati zakričeva, čeprav prav dobro ve, da v tem ni niti kanček resnice.
Zatem Charlotte vstane iz svojega neudobnega lesenega stola in se postavi zraven Geoffreya. "Bi šla nazaj v najino sobo, Geoff?" ga vpraša in skupaj z Lawrencom izgineta neznano kam.