Zjutraj sem se po navadi zbudila dovolj zgodaj, da sem lahko še malo poležavala pred vajami za moč. Danes pa sem svojo rutino spremenila. Vedela sem, da to ni več sproščen vsakdan, ampak garanje in šola.

Pretegnila sem se in zazehala. Odgrnila sem zaveso baldahina in vstala. Pospravila sem posteljo in zložila pižamo pod pernico.

Preoblekla sem se v športno majico in legice ter pripravila štoparico. Šla sem na tla in začela delati vaje za moč; od sklec, do deske.

Na koncu sem vstala in se napotila pod jutranjo prho. Ko sem prišla ven zavita v brisačo sem iz garderobe potegnila šolsko uniformo in se spet preoblekla.

Včasih mi je ta 'preoblačniška' navada prav bedna in bi jo najraje izpustila. Ampak vedno kadar sem to hotela storiti, sem prej govorila s starši, ker se mi je zdelo prav.

Moje zaupanje pripada osebam, ki si to zaslužijo. Zaenkrat so to starši in njihove odločitve (zato se z njima posvetujem pred kakšno neumnostjo, ki mi je tisti trenutek padla na glavo), za njima celotna naša rodbina, zdaj pa upam, da bom kakšno tako vez spletla tudi s cimrami in mogoče še kom drugim.

In če se sprašujete, zakaj delam na vajah namesto da bi spala je tu preprost odgovor; če ne bi delala vaj za moč in ohranjala kondicije, bi lena, kakršna sem, postala počasnejša in še bolj boga kakor deževnik v opoldanskem teku.

Svoje kostanjevo rjave, do komolcev segajoče lase sem ožela z brisačo in jih spustila na hrbet. Da pa bi uniforma bila suha, sem si okoli ramen ogrnila brisačo.

Poiskala sem stvari za pouk in jih pripravila za kasneje, ker sem vedela, da bom drugače na to pozabljiva kot sem, pozabila.

Po približno pol ure branja, sem zaslišala, kako se je Lily začela premetavati po postelji. Obrnila sem se proti njeni postelji. Odgrnila sem zaveso in opazila, da se cela trese in poti. Prijela sem jo za ramo in stresla. Lily je sunkovito odprla oči in zakričala.

Plitvo je dihala, jaz pa sem stekla v kopalnico, tam zmočila manjšo brisačko z mlačno vodo in stekla nazaj. Položila sem ji jo na čelo.

Lily je bila izmučena in bleda, a se ji je barva počasi vračala v obraz. Počasi se je umirjala in začela globlje in bolj naravno in normalno dihati.

"Bo?" sem jo vprašala čez čas, ko si je sama brisačko odstranila s čela.

"Ja, samo nočna mora, nič hujšega," je pokimala in odvrnila. Pomagala sem ji sesti, potem pa še sama sedla na rob njene postelje. Iz vsega srca sem si želela vprašati o čem je sanjala, a sem se zadržala, ker sem vedela, da nočna mora ni prijetna reč.

"Em... Lily?" sem tiho dejala. Zasukala se je proti meni in me pogledala z njenimi v tistem trenutku žalostnimi očmi. Ob pogledu nanje in tem, da bi jaz zahtevala odgovor, se mi je trgalo srce. Nisem mogla pričakovati česa drugega. Naj sama pove, če hoče.

"Bi rada še počivala? Imava še dovolj časa...?" me je zanimalo.

"Ne, tako in tako dvomim, da bom zaspala nazaj."

"Grem v dnevno sobo, ti pa pridi, ko se preoblečeš v uniformo, OK?" sem se spomnila, kje bi lahko zapravili čas do pouka.

"Zmenjeno," se je nasmehnila Lily, jaz pa sem ji v dogovor pokimala.